Moja zgodba

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|11. 6. 2025
Umetne oploditve

Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.

Umetne oploditve

Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.

Marjana Debevec

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Jure Sešek

spominživljenjeinstitut zlata pentljicaValerija ČarmanIvo ČarmanrakBrezje

Sol in luč

VEČ ...|10. 6. 2025
Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

glasba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|9. 6. 2025
Gost: dr. Ernest Petrič

Gre za Slovenijo ali le za oblast? Kaj pa referendum? Odnos oblasti do gospodarstva. Iskanje kandidatov za najvišje neodvisne funkcije v državi. Mesto papeža v mednarodnih odnosih: dediščina Frančiška in nastop Leona XIV. Trump ne more ustaviti Putina, lahko to stori Kitajska? Kaj je doslej stori Hamas, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Gazi? 

Gost: dr. Ernest Petrič

Gre za Slovenijo ali le za oblast? Kaj pa referendum? Odnos oblasti do gospodarstva. Iskanje kandidatov za najvišje neodvisne funkcije v državi. Mesto papeža v mednarodnih odnosih: dediščina Frančiška in nastop Leona XIV. Trump ne more ustaviti Putina, lahko to stori Kitajska? Kaj je doslej stori Hamas, da bi se ustavilo prelivanje krvi v Gazi? 

Tone Gorjup

politika

Komentar tedna

VEČ ...|13. 6. 2025
s. Emanuela Žedrin: Hvala Slovenija - še enkrat

Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.

Hvala Slovenija, radi te imamo!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

s. Emanuela Žedrin: Hvala Slovenija - še enkrat

Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.

Hvala Slovenija, radi te imamo!

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

s. Emanuela Žedrin

komentardružba

Za življenje

VEČ ...|14. 6. 2025
Alenka Rebula: Kolikor delamo za mir, toliko ga je

Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje. 

Alenka Rebula: Kolikor delamo za mir, toliko ga je

Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|14. 6. 2025
Spominjamo se dne 14. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 6. 2025
Z Mavrico na Dolenjsko in s sestrami na mednarodni oratorij

Tokratna oddaja prinesla druženje z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, s katero smo spoznavali našo počitniško destinacijo - Sardinijo, z Mavričnim zabavnikom pa lepote naše Dolenjske. Med drugim smo slišali tudi vabilo na mednarodni oratorij med 30. junijem in 4. julijem.

Z Mavrico na Dolenjsko in s sestrami na mednarodni oratorij

Tokratna oddaja prinesla druženje z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, s katero smo spoznavali našo počitniško destinacijo - Sardinijo, z Mavričnim zabavnikom pa lepote naše Dolenjske. Med drugim smo slišali tudi vabilo na mednarodni oratorij med 30. junijem in 4. julijem.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|14. 6. 2025
Murska Sobota, Kranj, Dobrova, Stari trg ob Kolpi

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi. 

Murska Sobota, Kranj, Dobrova, Stari trg ob Kolpi

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo