… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …
Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.
Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.
Je lahko kdo tebi bližje kot si si sam? Zdrava pamet pravi, da ne. Vendar ima tudi zdrava pamet svoje …
Je lahko kdo tebi bližje kot si si sam? Zdrava pamet pravi, da ne. Vendar ima tudi zdrava pamet svoje …
Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.
Čeprav se zdi, da se spirala molka širi navzven, so svetle točke upanja posamezniki, ki si upajo. Upajo govoriti resnico, kot na primer Jordan Peterson. Luč upanja predstavljajo vsi mladi, ki so ga šli poslušat, ko je nastopil v Ljubljani. Morda bodo v levji kletki molčali, na tajnem glasovanju pa obkrožili tisto, kar narekuje zdrava pamet in stvarnost sama. Vprašanje pa je, če je to dovolj.
Nekega večera je oče menil, da je njegov sin že dovolj star ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Za baritonistom Zdravkom Pergerjem je sedemdeset let zelo zanimive in razgibane življenjske poti, ki je tudi danes polna ustvarjalnosti. Življenje je posvetil glasbi, predvsem opernemu ustvarjanju. Med njegovimi lepšimi spomini so delo v ljubljanski Operi, prepevanje v Slovenskem oktetu, mnogi nastopi po svetu, pa tudi ustanovitev in bogato ustvarjanje Primorskega mednarodnega glasbenega festivala in Glasbenega gledališča Figaro.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 3. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke dr. Tomaža Ivešića, Primoža Sturmana in spomine na očeta Eveline Jeza.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V januarskem Nedeljskem klepetu je bila z nami psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki je z nami delila misli o prezimovanju, refleksiji minulega in načrtovanju novega. Gostja je med drugim povedala, kako tudi ljudje lahko živimo bolj v ciklu narave, ki pozimi hrani moči za pomladni razcvet, ter o pravi meri prepuščanja in načrtovanja.