Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.
Gospa ki je živela v mestu, je skozi okno zagledala ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Peli in igrali so vam: Mahalia Jackson, Nana Mouskouri, Aleksander Mežek, Harry Belafonte, Faraoni, Marlene Dietrich, Elvis Presley, Frank Sinatra, Perry Como, Georghe Zamfir, Oto Pestner, Heintje, Freddy Quinn, Jonny Hill, Bing Crosby, Oliver Dragojević, The Kelly Family, New swing quartet ...
V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo.