Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostodnosiskupnost

Globine

O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Mladoskop

VEČ ...|5. 7. 2019
Taizejska srečanja

V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.

Taizejska srečanja

V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.

duhovnostmladivzgoja

Mladoskop

Taizejska srečanja
V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.
VEČ ...|5. 7. 2019
Taizejska srečanja
V Mladoskopu smo ob poletnih tednih, ki se odvijajo v Taizeju, gostili br. Andraža, ki to ekumensko skupnost v francoski vasici vodi. Ko je bil pred nekaj tedni na obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon.

Nataša Ličen

duhovnostmladivzgoja

Rožni venec

VEČ ...|4. 7. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|4. 7. 2019
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?

Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Družinska kateheza

Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|2. 7. 2019
Kako biti blizu parom v neurejenih razmerah?
Z Vilmo in Danijem Siter ter duhovnikom Rafkom Klemenčičem smo se pogovarjali o tem, kako spremljati pare, ki so se znašli v kakrnihkoli stiskah in živijo v neurejenih razmerah. Gre za ločene, izven zakonske skupnosti in vnovič poročene. Osrednja misel je bila, da nikoli ne moremo obsojati drugih in da Božja milost lahko deluje povsod. Zato jim je treba pomagati, da napredujejo na njihovi poti k Bogu. Mladim, ki se ne morejo odločiti za zakon in samo živijo skupaj, pa naj bi krščanske družine dale zgled lepote poročenosti. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostizobraževanjemladiodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?

Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Kdo je p. Jacques Phillipe?

Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

duhovnostdružinska katehezaknjiga

Iz Betanije

Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.
VEČ ...|28. 6. 2019
Kdo je p. Jacques Phillipe?
Na povabilo skupnosti Emanuel avgusta letos v Slovenijo prihaja član Skupnosti blagrov p. Jacques Phillipe, ki mnoge iskalce po vsem svetu nagovarja s svojim pisanjem, v katerem najdemo spodbude za vsakdanje življenje v veri in upanju. Prevajalka Eva Markovič nam je predstavila avtorja in njegove knjige.

Blaž Lesnik

duhovnostdružinska katehezaknjiga

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Informativni prispevki

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Kulturni utrinki

Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.
VEČ ...|12. 6. 2019
Predsednik odlikoval akademika Janka Kosa - film General Boroević - Petje v Piranu - Noč muzejev
Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

Jože Bartolj

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?

V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

venceljspominosamosvajanje

Informativni prispevki

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

venceljspominosamosvajanje

Rožni venec

VEČ ...|6. 6. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|6. 6. 2019
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Filozofa Jean Vanier

V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

duhovnostpogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.
VEČ ...|26. 5. 2019
Filozofa Jean Vanier
V oddaji smo spoznali kanadskega filozofa Jeana Vanierja, ki je zapustil profesorsko pot in se posvetil najbolj ubogim v naši družbi: duševno prizadetim osebam. Ustanovil je skupnost Barka in kasneje še gibanja Vero in lu. Z nami so bili predstavniki obeh skupnosti, ki bodo podelili svoje izkušnje srečevanj z Vanierjem, ki je 7. maja v starosti 90 let sklenil svojo bogato življenjsko pot.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Komentar Družina

VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

komentardružbapolitika

Komentar Družina

Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar

komentardružbapolitika

Rožni venec

VEČ ...|20. 5. 2019
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|20. 5. 2019
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo

Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

družbaduhovnostpapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|12. 5. 2019
Papež obiskal Bolgarijo in Makedonijo
Oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve smo posvetili papeževemu potovanju v Bolgarijo in Makedonijo. Nekaj besed smo spregovorili o ustanovitelju skupnosti Barka Jeanu Vanierju, ki je v torek končal svojo bogato življenjsko pot. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

družbaduhovnostpapež

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč

V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družbaduhovnostizobraževanjemladiodnosiotrocipapežpogovor

Rožni venec

VEČ ...|1. 5. 2019
Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Častitljivi del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|1. 5. 2019
Častitljivi del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Božje usmiljenje in Parray le Monial

Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Iz Betanije

Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.
VEČ ...|29. 4. 2019
Božje usmiljenje in Parray le Monial
Kakšno je sporočilo francoskega mesta v Burgundiji Parray le Monial, kamor romajo ljudje z vsega sveta, danes? O božjem usmiljenju sta spregovorila Boštjan s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar iz skupnosti Emanuel.

Blaž Lesnik

duhovnostizkušnja Bogaromanje

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce

Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.
VEČ ...|25. 4. 2019
Število nezakonitih prehodov meje narašča, minister Poklukar miri prebivalce
Notranji minister Boštjan Poklukar je v Ilirski Bistrici z občani izmenjali poglede na problematiko nezakonitih migrantov. Predstavniki občine, krajevne skupnosti Jelšane in občani so ministru in vodstvu policije predstavili težave, s katerimi se srečujejo zaradi migrantov, Poklukar pa je zatrdil, da policija dobro varuje mejo, a občanov ni prepričal. Pozvali so k boljšemu varovanju meje, v soboto pa se bodo zbrali tudi na protestu v Jelšanah. O omenjenem je za naš radio spregovoril predsednik krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Papež kmalu v Severno Makedonijo

Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.
VEČ ...|25. 4. 2019
Papež kmalu v Severno Makedonijo
Severna Makedonija se pripravlja na papežev obisk. Majhna katoliška skupnost bo svetega očeta sprejela 7. maja, potem ko bo Frančišek najprej obiskal Bolgarijo.

Marjana Debevec

družbaduhovnostCerkevpapežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku

V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Informativni prispevki

Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«
VEČ ...|22. 4. 2019
Brane Miličević: Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku
V Mozaiku dneva na Radiu Ognjišče ste na velikonočni ponedeljek lahko prisluhnili pogovoru s 44-letnim laičnim terapevtom Branetom Miličevićem, ki je bil več kot deset let odvisen od drog, danes pa je koordinator terapevtski komuni »Skupnost srečanje«. Povedal je svojo zgodbo ter opozoril, da prihaja do zasvojenosti tudi zaradi tega, ker ljubeči in topli roki manjka trda roka. »To danes manjka veliko staršem,« je povedal v pogovoru. Uvodoma je Miličević, ki je ponosen na svojo družino, opisal življenjsko zgodbo ter pri tem omenil tudi trenutek, ko je bil tri minute klinično mrtev in nato dva tedna v komi. Prihod v komuno je doživel kot šolo za življenje: »Bili smo odvisniki in nismo znali živeti. Tukaj smo prišli v šolo življenja. Komuna ni za narkomane, ni za alkoholike, je za ljudi, ki ne znajo živeti. Kakršnakoli je odvisnost, pa če je ni - komuna je šola življenja.«Miličevič je opozoril, da večina odvisnosti izhaja iz nezadovoljstva z načinom življenja. Družba nas sili v neke vzorce, ki jim želimo slediti. Praznino v življenju po njegovih besedah vse pogosteje zapolnjujemo tudi z nakupovanji. »Kupim si nove teniske, in sem zelo zadovoljen teden dni. Potem pa ugotovim, da so to samo teniske. In si grem kupit nove... In to je ta težava, instant sreča. Sreča takoj, brez truda. A te bo to osrečevala vse življenje? Ne bo. To so materialne stvari, ki bodo trajale nekaj časa. Če iščeš srečo v teh stvareh, boš vse življenje nezadovoljen,« je opozoril sogovornik, ki verjame v življenje, prijateljstvo, ljubezen, družino, naravo, verjame v sebe.Človeku, ki te nikoli ne kritizira, ni mar zate, je povedal. Dodaja, da nismo več egoistični samo do sočloveka, ampak smo egoistični že v svoji družini. »Kolikor smo napredovali tehnološko, kar seveda ni slabo, toliko smo vseeno nazadovali pri vrednotah, načinu življenja in smisla, čustvovanja,« je povedal Brane Miličević. Vse je povabil k iskrenemu življenju v katerem ima sam za vodilo naslednje besede: »Bolje je izgubiti trenutek v življenju, kot življenje v trenutku.«

Alen Salihović

družbaduhovnostinfopogovorodnosizasvojenostbrane miličević

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

duhovnost

Sol in luč

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.
Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.
VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.
Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.
VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|11. 4. 2019
Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu

O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

duhovnostRadijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu
O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.
VEČ ...|11. 4. 2019
Večerni pogovor: V primerjavi z drugimi sem kar v redu
O spovedi in pomenu podobe Boga so se pogovarjali mladi (Ana Vanessa Bogataj, Frama; Nikolaj Candellari, Skupnost Emanuel; Martin Robba, Mladi odrasli za Kristusa) in kapucin br. Jaro Knežević.

Radio Ognjišče

duhovnostRadijski misijon 2019

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2019
P. Primož Jakop

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

P. Primož Jakop

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Radijski misijon 2019duhovnostdružba

Svetovalnica

P. Primož Jakop
P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.
VEČ ...|8. 4. 2019
P. Primož Jakop
P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Jure Sešek

Radijski misijon 2019duhovnostdružba

Radijski misijon 2019

VEČ ...|8. 4. 2019
Svetovalnica: P. Primož Jakop

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Svetovalnica: P. Primož Jakop

P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Radijski misijon 2019družbaduhovnostmladipogovor

Radijski misijon 2019

Svetovalnica: P. Primož Jakop
P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.
VEČ ...|8. 4. 2019
Svetovalnica: P. Primož Jakop
P. Primož Jakop, kaplan v Dravljah je odgovarjal na vprašanja, povezana s temo dneva Je bil Bog tudi najstnik?. Slišali smo nekaj nasvetov za starše, upanje, da mladi tudi danes slišijo besede Evangelija in resnice o moči skupnosti, ki naj bo opora mladim.

Jure Sešek

Radijski misijon 2019družbaduhovnostmladipogovor

Radijski misijon 2019

VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada

Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.
VEČ ...|7. 4. 2019
Kardinal Luis Antonio Tagle: Cerkev je mlada
Opisujejo ga kot ljudskega človeka, ki zares služi ljudem in konkretno izkazuje Božje usmiljenje. Ljudem pokaže, da je Jezus živ. Prav takšnega smo spoznali tudi mi in takšen je tudi njegov nagovor, v katerem je z besedo mladost zaobjel vso skupnost. Svoj nagovor je začel z mislijo: Moje sporočilo za vse, ki niso več mladi, je, naj se spomnijo, da so nekoč bili mladi. Tako bomo razumeli današnjo mladino. Mladim v današnjih časih pa bi sporočil: Čez nekaj let ne boste več mladi, vendar boste mlade poznali in skrbeli za tiste, ki bodo prišli za vami.

Kardinal Luis Antonio Tagle

Radijski misijon 2019

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|31. 3. 2019
Papeževa potovanja

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Papeževa potovanja

Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

papež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa potovanja
Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.
VEČ ...|31. 3. 2019
Papeževa potovanja
Papež Frančišek se je mudil na obisku v Maroku. Papež je obiskal tudi Marijino svetišče v Loretu, kjer je podpisal posinodalno pismo mladim, v mestni hiši se je srečal z Rimljani in njihovo županjo. Govorili smo tudi o redovnem življenju danes in vprašanju prihodnosti redovnih skupnosti.

Marjana Debevec

papež

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

politikadružbakomentar

Komentar Družina

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politikadružbakomentar

Iz Betanije

VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostizobraževanjesektakult

Globine

O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu

Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

info

Informativni prispevki

Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.
VEČ ...|11. 3. 2019
Svetovni molitveni dan žensk v Queenslandu
Mirko Cuderman iz Quuenslanda v Avstraliji nam je povedal, kako so bili rojaki vključeni v Svetovni molitveni dan žensk v Avstraliji ter o obisku p. Darka Žnidaršiča in slovenskega veleposlanika Jurija Riflja pri slovenski skupnosti v Queenslandu - Kraljičini deželi.

Matjaž Merljak

info

Pogovor o

VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Zaščita mladoletnih v Cerkvi

V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Cerkev

Pogovor o

Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|6. 3. 2019
Zaščita mladoletnih v Cerkvi
V javnosti odmeva srečanje predsednikov škofovskih konferenc z vsega sveta in predstavnikov nekaterih redovnih skupnosti na temo zaščite mladoletnih v Cerkvi. S tem je Cerkev postala prva, ki se je začela jasno in transparentno lotevati te rane naše družbe, kot je bilo poudarjeno na srečanju, ki ga je sklical papež Frančišek.V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil njen predsednik ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je bil gost v oddaji Pogovor o. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab

V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Informativni prispevki

P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.
VEČ ...|25. 2. 2019
P. Branko Cestnik o delu, ki Cerkev čaka po zasedanju glede spolnih zlorab
V Vatikanu sklenilo zasedanje predsednikov škofovskih konferenc in predstavnikov redovnikov skupnosti glede spolnih zlorab. Srečanje, ki ga je ves čas spremljal papež Frančišek, je odprlo številna vprašanja ter Cerkvi zadalo nove naloge. O njih je spregovoril p. mag. Branko Cestnik. Pokomentiral je tudi slovensko pobudo Dovolj.je. Ker je teolog osvoboditve Ernesto Cardenal oproščen cerkvene kazni in spet lahko mašuje na je zanimalo tudi ali to pomeni, da je teologija osvoboditve rehabilitirana? Na kratko pa se je p. Branko Cestnih frankolovski župnik ustavil pri frankolovskem zločinu in vsakoletni spominski slovesnosti.

Alen Salihović

svpmcestnikspolne zlorabevatikanpogovorinfopapež

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 2. 2019
Cvikl v Markovcih o pomenu vizitacij in srečevanjih z lokalno skupnostjo

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.

Cvikl v Markovcih o pomenu vizitacij in srečevanjih z lokalno skupnostjo

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.

markovcivizitacijanadškof Cviklžupnija

Informativni prispevki

Cvikl v Markovcih o pomenu vizitacij in srečevanjih z lokalno skupnostjo
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.
VEČ ...|21. 2. 2019
Cvikl v Markovcih o pomenu vizitacij in srečevanjih z lokalno skupnostjo
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v začetku februarja s sveto mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju začel vizitacije župnij v ptujsko - ormoški naddekaniji. V njo spadajo dekanije Ptuj, Velika Nedelja in Zavrč, nadškof pa bo ob tej priložnosti obiskal kar 27 župnij na tem območju. Srečuje se tudi z župani tamkajšnjih občin ter obiskuje nekatere zavode in društva. Mi smo nadškofa ujeli v župniji Sveti Marko niže Ptuja oziroma v Markovcih. V pogovoru z Alenom Salihovićem je nadškof Cvikl izrazil veselje, da je povsod dobro sprejet. Pred mikrofon smo povabili tudi župnika Janeza Maučeca.

Alen Salihović

markovcivizitacijanadškof Cviklžupnija

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 2. 2019
Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

infoizobraževanjedružbamladiodnosivzgoja

Informativni prispevki

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice
Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.
VEČ ...|20. 2. 2019
Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice
Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Matjaž Merljak

infoizobraževanjedružbamladiodnosivzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica

O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.
VEČ ...|17. 2. 2019
Kulturni praznik v Frankurtu, predavanje Skupnosti družin Sončnica
O slovenskem kulturnem prazniku v Frankfurtu in predavanjih, ki jih pripravlja Skupnost družin Sončnica iz Gorice. Florjan Lipuš in Peter Skavrča sta prejela državni odlikovanji. Poslovila sta ste Milena Šoukal in Tomaž Pavšič.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Petkov večer

VEČ ...|15. 2. 2019
Etiopija

V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.

Etiopija

V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.

pogovordružbanarava

Petkov večer

Etiopija
V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.
VEČ ...|15. 2. 2019
Etiopija
V popotniškem Petkovem veceru smo se odpravili v Afriko. Druga najstarejša krščanska država na svetu, najstarejše najdeno človeško okostje in izjemna geografska oblika Veliki jarek, s prostim očesom vidna z Lune. Vse to je Etiopija, streha Afrike. Geografsko in kulturno raznolika, navduši ljubitelje kave in jedce palačink. Kljub silnemu gospodarskemu razvoju, ki daje deželi ime afriški lev, je ohranjeno tudi življenje v tradicionalnih skupnostih. Pogovarjali smo se z Matevžem Hrovatom s turistične agencije KOMPAS.

Alenka Žibert

pogovordružbanarava

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale

Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.
VEČ ...|13. 2. 2019
Besede predsednika Evropskega parlamenta v Bazovici so mnoge razočarale
Naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci. To so besede predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija na slovesnosti v Bazovíci ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodusa. Globoko so užalile tako slovenske kot tudi hrvaške državljane. Poklicali smo tajnika Slovenske skupnosti v Gorici Julijana Čavdka.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

infozamejstvo

Informativni prispevki

Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.
VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Matjaž Merljak

infozamejstvo

Iz Betanije

VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?

V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

SOS molitev - kdo moli?

V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|6. 2. 2019
SOS molitev - kdo moli?
V različnih stiskah, trpljenju, v bolezni nam lahko zaupanje v moč molitve odločilno pomaga pri premagovanju težav. Če ne vemo, kako se molitve lotiti, nam je na voljo tudi SOS molitev, ki jo izvajajo v skupnosti Emanuel. Kdo in kako moli za vas? Pojasnili sta prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

O začetkih SOS molitve

V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

duhovnostmolitevstiskadružba

Iz Betanije

O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.
VEČ ...|4. 2. 2019
O začetkih SOS molitve
V skupnosti Emanuel je 9. septembra 2013 začela delovati SOS molitev. O tem, kako poteka ta molitev in od kod ideja, sta spregovorili prostovoljki Urška in Mirjam.

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevstiskadružba

Komentar Družina

VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti

Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.

Nasvet za izpraševanje medijske vesti

Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.

komentar

Komentar Družina

Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.

Bogomir Štefanič

komentar

Iz naših krajev

VEČ ...|26. 1. 2019
Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto

V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.

Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto

V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.

info

Iz naših krajev

Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.
VEČ ...|26. 1. 2019
Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.

Andrej Šinko

info

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki

Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Kulturni utrinki

Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.
VEČ ...|22. 1. 2019
Renato Podbersič predava o Judih ob Soči - V Ljubljani nastop MeMPZ iz Italije - Obnova mozaika v Kostanjevici na Krki
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja v četrtek, 24. januarja, ob 16.h, v razstavišče Archivum, predstavitev knjige dr. Renata Podbersiča JERUZALEM OB SOČI - Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes.V soboto, 26. januarja, ob 20.00, bo Ljubljano obiskal Italijanski državni mešani mladinski zbor, ki se bo predstavil na enkratnem koncertu v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani.Kostanjeviški občinski svetniki so potrdili sanacijo leta 1982 na pročelje tamkajšnje Osnovne šole Jožeta Gorjupa vzidanega največjega slovenskega sodobnega stenskega mozaika. Gre za mozaik s prizorom bitke na Krškem polju med kmečkim uporom leta 1573. Več o njem pa je povedala ravnateljica Melita Skušek.

Jože Bartolj

Renato PodbersičMelita Skušekkultura

Iz Betanije

VEČ ...|18. 1. 2019
Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola

Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola

Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola
Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.
VEČ ...|18. 1. 2019
Življenje v skupnosti mož, ki se odvajajo od alkohola
Skušamo si organizirati domače in kakovostno življenje. Gre za red, higieno, dela okrog hiše, pripravljanja hrane in vzpostavljanja medsebojnih odnosov. Program se gradi na poudarjanju pozitivnih spodobnostih in lastnostih, ki jih nekdo ima, pravi gospod Tone, ki se v skupnosti Vrtnica (Truške) skupaj z drugimi uči živeti brez alkohola.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Rožni venec

VEČ ...|17. 1. 2019
Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|17. 1. 2019
Svetli del
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?

Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?
Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.
VEČ ...|16. 1. 2019
Zakaj zdravljenje alkoholizma v skupnosti?
Tudi če se človek enkrat v letu nekontrolirano napije alkohola, je alkoholik. Tudi to je zgodba g. Toneta, ki je povedal še, zakaj je na koncu za odvajanje od alkoholne odvisnosti izbral skupnost Vrtnica v Truškah, ki deluje pod okriljem Zavoda Karitas Samarijan.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

VEČ ...|14. 1. 2019
Pričevanje alkoholika

O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

Pričevanje alkoholika

O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

alkoholizemodvisnostKaritas

Iz Betanije

Pričevanje alkoholika
O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.
VEČ ...|14. 1. 2019
Pričevanje alkoholika
O tem, kako se je že v srednješolskem obdobju nevede znašel v primežu alkoholnih hlapov in kako so ga ti (kljub zdravljenju) spremljali skozi življenje, je spregovoril g. Tone, ki je na zdravljenju v skupnosti Vrtnica v Truškah.

Blaž Lesnik

alkoholizemodvisnostKaritas

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Planinski kviz

Blaž Lesnik

naravapogovor

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Globine

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O krščanski skupnosti

Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2019
Sv. Makrina

Za nasmeh

VEČ ...|19. 7. 2019
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče