predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Ali je temelj slovenske države še osamosvojitev, čeprav se v času zadnje vlade poveličuje neke druge čase? Ima leto 1991 še povezovalno vrednost, čeprav se krešejo različna mnenja? So državni simboli danes cenjeni, kot bi morali biti? Kako osamosvojitev odmeva danes in kako današnji akterji tlakujejo pot naši prihodnosti? O vsem tem smo govorili z različnimi sogovorniki, predsednikom osamosvojitvene vlade Lojzetom Peterletom, zgodovinarji dr. Željkom Osetom, dr. Matijem Ogrinom in dr. Heleno Jaklitsch ter novinarko iz Italije Eriko Jazbar.
Ali je temelj slovenske države še osamosvojitev, čeprav se v času zadnje vlade poveličuje neke druge čase? Ima leto 1991 še povezovalno vrednost, čeprav se krešejo različna mnenja? So državni simboli danes cenjeni, kot bi morali biti? Kako osamosvojitev odmeva danes in kako današnji akterji tlakujejo pot naši prihodnosti? O vsem tem smo govorili z različnimi sogovorniki, predsednikom osamosvojitvene vlade Lojzetom Peterletom, zgodovinarji dr. Željkom Osetom, dr. Matijem Ogrinom in dr. Heleno Jaklitsch ter novinarko iz Italije Eriko Jazbar.
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Trg republike in Trg Sveta Evrope je potrebno urediti v skladu z vrednotami Republike Slovenije. Osamosvojitev pomeni slovenski skupaj brez primere - še posebej v vojni za Slovenijo, izraz tega skupaj pa bi morala biti tudi ureditev simbolnega jedra v glavnem mestu. Tako je ob novih napadih na osamosvojitelje in tudi na poveličevanje komunističnih spomenikov dejal predsednik osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle.
Na Trgu republike se je na pobudo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na zborovanju Za Slovenijo in resnico zbralo zelo veliko ljudi, ki so izrazili stališče proti ukinitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve. Kljub temu, da interpelacija ni uspela, pa so govorci opozorili, da je slovenska osamosvojitev prvič v zgodovini povezala slovenski narod v samostojni in demokratični državi in pomeni uresničitev njegovega največjega političnega cilja. Odločitev vlade za ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve so označili za nerazumno in sprejeto v odsotnosti dialoga.
Na Trgu republike se je na pobudo Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve na zborovanju Za Slovenijo in resnico zbralo zelo veliko ljudi, ki so izrazili stališče proti ukinitvi samostojnega muzeja slovenske osamosvojitve. Kljub temu, da interpelacija ni uspela, pa so govorci opozorili, da je slovenska osamosvojitev prvič v zgodovini povezala slovenski narod v samostojni in demokratični državi in pomeni uresničitev njegovega največjega političnega cilja. Odločitev vlade za ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve so označili za nerazumno in sprejeto v odsotnosti dialoga.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve jutri popoldne pripravlja protestno zborovanje »Za Slovenijo in resnico«. Na Trgu republike v Ljubljani bodo protestirali proti ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in proti politiki, ki po njihovih besedah osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev. S predsednikom združenja Lojzetom Peterletom se je pogovarjal Rok Mihevc.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve jutri popoldne pripravlja protestno zborovanje »Za Slovenijo in resnico«. Na Trgu republike v Ljubljani bodo protestirali proti ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in proti politiki, ki po njihovih besedah osamosvojitev degradira v sredstvo političnih delitev. S predsednikom združenja Lojzetom Peterletom se je pogovarjal Rok Mihevc.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
11. januarja je minilo dvajset let od prezgodnje smrti dr. Jožeta Pučnika, ki je pomembno zaznamoval novejšo slovensko zgodovino. Bivši predsednik države Borut Pahor ga je opredelil za najpomembnejšega slovenskega politika, očeta slovenske države. Ob obletnici je Muzej slovenske osamosvojitve, ki so ga v teh dneh ukinili, že lansko jesen, 3. in 4. oktobra, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili nekaterim odlomkom, med drugim takratnemu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju in predsedniku osamosvojitevne vlade Lojzetu Peterletu.
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2024 ob 05-ih
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.