Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

komentarkoronavirusinfopolitika

Naš pogled

Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?
VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!
Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici

Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Informativni prispevki

Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.
VEČ ...|2. 6. 2020
Tonin: Napake med koalicijskimi partnerji rešujemo v slačilnici
Predsednik NSi in minister za obrambo mag. Matej Tonin je za Mozaik dneva na Radiu Ognjišče spregovoril o delovanju vlade v času epidemije in prednostnih nalogah v prihodnje. Izrazil je zadovoljstvo nad opravljenim ter dodal, da bo sedaj čas, da od besed preidejo k dejanjem. Uvodoma nas je zanimalo ali si je ogledal prelet vojaških letal v zahvalo vsem sodelujočim v boju proti epidemiji novemu koronavirusu. Ti so preleteli slovenske kraje, ki jih je epidemija najbolj zaznamovala, tudi kliniko na Golniku, Šmarje pri Jelšah in Metliko. Povedal je, da si je prelet ogledal: »Gre za simbolno dejanje slovenskih in pa ameriških letalcev, ki so želeli izkazati solidarnost in pa tudi zahvalo vsem zdravstvenim delavcem in tudi vsem tistim ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli, da je Slovenija prvo bitko zoper koronavirus dobila.« Nato je kot dobro označil delo ministrske peki, ki jo je v novo vlado prispevala NSi. Kot presenečenje je omenil ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja pa tudi ministra za infrastrukturo Mateja Tonina. »NSi je tudi v tej vladni koaliciji steber koalicije. Brez NSi ni koalicije. Mi smo res nekoliko manj glasni smo pa zato toliko bolj pridni, če pogledate rezultate naših ministrstev boste videli, da imamo kaj pokazati,« je dejal Tonin in dodal, da se kot koalicijski partner obnašajo timsko. »Mi smo kot nogometna reprezentanca, ki energično igra. Seveda smo tudi nezadovoljni s kakšnimi napakami naših soigralcev. Vendar te stvari vedno razčiščujemo v slačilnici.« Kot enega večjih problemov te vlade je omenil to, da prva dva meseca sploh ni imela manevrskega prostora, da bi delovala v nekih normalnih okoliščinah. »Mi se nismo mogli ukvarjati s stvarmi, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo ampak je bil več ali manj pretežni fokus na soočanju s koronavirusom, s preprečevanjem širjenja koronavirusa. To je torej tisto, kar nas je najbolj zaposlovalo in žal tudi oddaljevalo od drugih projektov, ki so prav tako pomembni. Sedaj prihaja čas tudi za njih,« je povedal. Kritičen je do posameznikov, ki bi radi storili vse, da bi ta vlada padla: »Je pa zagotovo ena izmed težav tudi to, da imate številne sile in silnice v tej državi, ki bi storile vse, da bi to vladno koalicijo razbili. Lotili so se mene, lotili so se SMC, DeSUS-a, skratka poskušajo razbiti koalicijske partnerje zaradi tega, da bi na takšen način sesuli tudi vlado. Ampak na to smo pripravljeni.« Glede dela v prihodnje pa je Tonin dejal: »Ko smo bili v opozicij smo govorili marsikaj, kaj bi morali. Sedaj imamo v rokah škarje in platno in sedaj bo treba s konkretnimi dejanji pokazati, kaj zmoremo. Ena izmed stvari, ki jo je ta vlada pokazal je, da ima zelo sposobno in motivirano ekipo. Samo poglejte naše rezultate pri koronavirusu. Smo med najuspešnejšimi državami.« Tonin je spregovoril še o delovanju Slovenske vojske. Spomnil je, da so njegove ključne prioritete kadrovska popolnitev in boljša opremljenost SV. Znova se je zavzel za aktivacijo 37a člena zakona o obrambi, ki bi vojakom na meji podelil večja pooblastila.

Alen Salihović

toninpogovorkoronaviruspolitikainfo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|1. 6. 2020
Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II

Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II

Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

spomin

Prijatelji Radia Ognjišče

Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II
Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.
VEČ ...|1. 6. 2020
Spomin na 100. obletnico rojstva sv. Janeza Pavla II
Zadnjih enajst ponedeljkov smo bili zbrani z nadškofom Zoretom, ki je s svojimi sodelavci molil za varstvo pred koronavirusom. V nocojšnji oddaji pa smo se spomnili sv. Janeza Pavla II.

Franci Trstenjak

spomin

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Cerkev in novi koronavirus po svetu

Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

družbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.
VEČ ...|31. 5. 2020
Cerkev in novi koronavirus po svetu
Kako se je Cerkev v Južni Ameriki odzvala na koronavirus in kaj bo (je) tej celini prineslo Leto Laudato si, ki ga je razglasil papež? O tem sta v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve govorila laiška misijonarja Silva in Nace Volčič, ki čakata, da se bosta (maj 2020) lahko vrnila v misijon v Peruju.

Marta Jerebič

družbapapež

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?

Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

infopogovor

Informativni prispevki

Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.
VEČ ...|31. 5. 2020
Kako je zdravstvena kriza vplivala na vodstva podjetij in njihove zaposlene?
Novi koronavirus je naša življenja spremenil čez noč. Čeprav se postopoma vračamo v ustaljene tirnice, mnogi opozarjajo, da nič več ne bo, kot je bilo. Podjetja med drugim ugotavljajo, ali sploh še lahko poslujejo. To je stresno tako za vodstva kot za zaposlene. O psihološkem vplivu zdravstvene krize smo povprašali strokovnega sodelavca hiše Deloitte Gregorja Skenderja.

Helena Križnik

infopogovor

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Doživetja narave

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?
O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).
VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?
O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Komentar Družina

VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje

Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

komentar

Komentar Družina

Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.
VEČ ...|28. 5. 2020
Primož Krečič: Vračanje v skupno življenje
Pandemija koronavirusa nas je za določeno obdobje ustavila in spremenila naš način življenja.

Primož Krečič

komentar

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Pogovor o

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj
Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.
VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj
Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi

V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

koronaviruskaritaspomoč

Informativni prispevki

Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.
VEČ ...|27. 5. 2020
Jana Lampe o tem, da Slovenska karitas pomaga v boju proti covidu-19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi
V boju proti pandemiji koronavirusne bolezni 19 v Srbiji, Libanonu in Ruandi s svojimi projekti, ki jih sofinancira slovensko ministrstvo za zunanje zadeve, sodeluje tudi Slovenska karitas. V okviru projektov v teh treh državah bo aktivnostim, povezanim z bojem proti covidu-19, namenjenih več kot 31.000 evrov.

Alen Salihović

koronaviruskaritaspomoč

Za sožitje

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

P. Branko Cestnik

Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

P. Branko Cestnik
Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.
VEČ ...|25. 5. 2020
P. Branko Cestnik
Razmišljal je ali je slovenska Cerkev res narekovala vladi sprostitev ukrepov 4. maja in o tem, kako je koronavirus na Slovenskem spisal tudi povest o dobrih ljudeh, ki so v dramatičnih razmerah čudovito opravili svojo humanistično nalogo, a o tem malokdo govori.

Jože Bartolj

družbakoronaviruspolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|25. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.
VEČ ...|25. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Franci Trstenjak

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Alen Salihović

pogovorzdravstvorak

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal

Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbakoronaviruskomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|25. 5. 2020
Aleš Meden: Tretji protikoronaski paket zagotavlja, da se nam življenjski standard ne bo poslabšal
Malce si lahko oddahnemo. Bitka s koronavirusom je zaenkrat dobljena, kako je z vojno, bo pokazal čas. Državljani Slovenije, zlasti junaški zdravstveni delavci, pod taktirko Janševe vlade, smo se odrezali sijajno. Zdaj se bo treba posvetiti izključno reševanju gospodarstva, ki se je znašlo v hudih škripcih, ker je pandemija državo za nekaj časa popolnoma ohromila.Celoten komentar, ki ga je napisal Aleš Meden, prebral pa Jože Bartolj, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Aleš Meden

družbakoronaviruskomentarpolitika

Pojdite in učite

VEČ ...|24. 5. 2020
Epidemija v Braziliji

Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

Epidemija v Braziliji

Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

cerkevmisijonikoronavirus

Pojdite in učite

Epidemija v Braziliji
Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.
VEČ ...|24. 5. 2020
Epidemija v Braziliji
Prebrali smo pismo misijonarke s. Agate Kociper, ki deluje v Braziliji. Opisala je kako se na severu Amazonije, v Manausu in okolici, spopadajo z epidemijo koronavirusa.

Marjan BuničJure Sešek

cerkevmisijonikoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

družbakmetijstvozverikoronavirus

Kmetijska oddaja

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.
VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Robert Božič

družbakmetijstvozverikoronavirus

Gradimo odprto družbo

VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19

V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

begunci

Gradimo odprto družbo

Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.
VEČ ...|24. 5. 2020
Da bi delovali v korist ubogim in tistim, ki so na obrobju med pandemijo covid-19
V oddaji, ki jo pripravlja Jezuitsko združenje za begunce (JRS) v Sloveniji, je p. Robin Schweiger prebral pismo, ki ga je napisal p. Xavier Jeyeraj iz Sekretariata za socialno pravičnost in ekologijo iz Generalne kurije sobratom jezuitom ob pandemiji zaradi novega koronavirusa. V oddaji ste lahko slišali tudi različne novice z begunsko tematiko iz  domovine in tujine.

JRSMatjaž Merljak

begunci

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

družbakoronaviruspogovorklepet

Za življenje

O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.
VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije
Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2020
Premestitve duhovnikov

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Premestitve duhovnikov

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

infopogovorpremestitve

Informativni prispevki

Premestitve duhovnikov
Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
VEČ ...|22. 5. 2020
Premestitve duhovnikov
Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Marta Jerebič

infopogovorpremestitve

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

koronaviruspogovor

Pogovor o

Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.
VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala
Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Do kdaj šolanje na daljavo?

Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

šoladružbakoronavirusodgovornost

Informativni prispevki

Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.
VEČ ...|19. 5. 2020
Do kdaj šolanje na daljavo?
Začetek pouka po prekinitvi je tudi za eno največjih šol z več kot 1200 učenci predstavljal veliko izziv. Ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek meni, da ob sproščanju ukrepov ni najbolj smiselno, da so v šolo sprejeli samo učence prve triade. Spregovoril je tudi o pravilih omejevanja in pogled usmeril proti začetku novega šolskega leta.

Blaž Lesnik

šoladružbakoronavirusodgovornost

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

duhovnost

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.
VEČ ...|18. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Molitev smo prenašali iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani.

Franci Trstenjak

duhovnost

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše: Prvi znaki diktature

Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentardružbakoronavirus

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|18. 5. 2020
Peter Merše: Prvi znaki diktature
Simptomi diktature nastanejo takrat, ko skuša ena politična skupina s silo podrediti druge. Simptomi se pojavijo, ko skuša ena skupina preprečiti drugi, da po povsem demokratičnem postopku, predpisanem v ustavi, prevzame vlado.Celoten komentar, ki ga je napisal Peter Merše, prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentardružbakoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Cerkevduhovnostkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkevduhovnostkoronavirus

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji

V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Informativni prispevki

Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.
VEČ ...|15. 5. 2020
Evropska poslanka Romana Tomc o zasedanju EP in aktualnem dogajanju v Sloveniji
V podporo vladi je bila oblikovana peticija z naslovom Potrebujemo vlado, ki zna in zmore - in taka vlada potrebuje nas! To je po besedah ene izmed prvopodpisnic Metke Zevnik do danes podpisalo že 21.000 ljudi. K podpisu je v pogovoru za Radio Ognjišče povabila tudi evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke/Slovenske demokratske stranke Romana Tomc, ki je tudi članica obora za pripravo protikoronskih ukrepov. Tomčeva je spregovorila tudi o sklepih majskega zasedanje Evropskega parlamenta.

Alen Salihović

delokoronavirusinfoevropski parlamenteupolitika

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Dr. Bojana Beović

Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

koronaviruszdravstvodružba

Svetovalnica

Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.
VEČ ...|14. 5. 2020
Dr. Bojana Beović
Ker se ukrepi za zajezitev epidemije sproščajo, je bilo na mestu tudi vprašanje za strokovnjakinjo: Česa smo se doslej naučili o virusu in njegovem širjenju ter predvsem kaj nas čaka v bližnji prihodnosti? V Svetovalnici je bila naša gostja infektologinja in vodja strokovne skupine prof. dr. Bojana Beović.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvodružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

družbaodnosikoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Nataša Ličen

družbaodnosikoronavirus

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

koronavirusinfokaritas

Informativni prispevki

Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|13. 5. 2020
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki. Z Jano Lampe iz Slovenske Karitas je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

koronavirusinfokaritas

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin

Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.
VEČ ...|13. 5. 2020
Mitja Pucelj: Širjenje virusa covid-19, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, je v resnici zločin
Motiti se je človeško, »goniti svoje«, kar počnejo razvajeni »kaviar levičarji«, pa je v resnici zločin, za katerega bi morali odgovarjati pred sodiščem. Pa ne njihovim »ljudskim«, temveč sodiščem, ki deluje v smislu zaščite pravne države in s tem človekovih pravic.

Mitja Pucelj

politikakoronavirusdružbačlovekove pravicecovid-19demonstracijeepidemijagotof si

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2020
Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

pogovorpolitikakoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo
Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.
VEČ ...|12. 5. 2020
Monika Ažman: Dokazali smo, da skupaj zmoremo
Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so največja poklicna skupina v zdravstvu. Tudi med epidemijo, ko obremenitve in pričakovanja še bolj presegajo fizične in kadrovske zmožnosti, ohranjajo zdravstveni sistem na vzdržni ravni, opozarjajo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. Ob tem sporočajo, da se bodo borili za pošteno plačilo. Ob letošnjemu dnevu medicinskih sester je za Radio Ognjišče spregovorila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman.

Alen Salihović

pogovorpolitikakoronaviruszdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju

Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

družbakoronaviruspolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.
VEČ ...|11. 5. 2020
Dr. Janez Juhant o aktualnem družbenem dogajanju
Naš gost je bil dr. Janez Juhant, pogovarjali pa smo se o ukrepih vlade za zajezitev epidemije, obtožbah glede nabave mask, protestnih kolesarskih pohodih in tudi koncu druge svetovne vojne.

Tanja Dominko

družbakoronaviruspolitika

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom

Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

duhovnostmolitevkoronavirus

Prijatelji Radia Ognjišče

Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.
VEČ ...|11. 5. 2020
Molitev za varstvo pred okužbo s koronavirusom
Zbrali smo se k skupni molitvi, s katero smo prosili usmiljenega nebeškega Očeta, naj nas obvaruje okužbe s koronavirusom, naj bo blizu vsem obolelim in njihovim domačim, naj bo pomoč vsem zdravstvenim delavcem in naj se usmili vseh pokojnih. V imenu škofovske konference je molitev vodil njen predsednik ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Prenašali smo jo iz kapele svete Družine na nadškofiji v Ljubljani. Z nadškofom Zoretom so molili: škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola.

Radio Ognjišče

duhovnostmolitevkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu

Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

družbapolitikakoronavirusprotesti

Komentar Domovina.je

Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družbapolitikakoronavirusprotesti

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|10. 5. 2020
Nasveti cerkvenega pravnika

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

Nasveti cerkvenega pravnika

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

duhovnostkoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Utrip Cerkve v Sloveniji

Nasveti cerkvenega pravnika
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.
VEČ ...|10. 5. 2020
Nasveti cerkvenega pravnika
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste lahko prisluhnili cerkvenemu pravniku dr. Stanislavu Slatineku. Pojasnil je, kaj pomeni »nedeljska dolžnost« za vernike, kdaj ta vernike ne veže in kako moramo razumeti navodilo škofov, da se lahko do preklica namesto v nedeljo udeležimo maše enkrat čez teden.

Marta Jerebič

duhovnostkoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Luč v temi

VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Luč v temi

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.
VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Sonja Pungertnik

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Ostanimo povezani

VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Andraž Arko: Česa smo se naučili

Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

duhovnostkoronavirus

Ostanimo povezani

Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.
VEČ ...|9. 5. 2020
Andraž Arko: Česa smo se naučili
Če smo se torej v tem času naučili, da si je vredno in dobro vzeti čas za Boga, zase in za bližnje, predvsem z namenom, da bi odrinili na globoko, potem smo se v tej krizi veliko naučili. Vprašanje je le, ali bomo to uspeli v prihodnje tudi ubraniti in obdržati? Tako nas je med drugim v zadnji rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril bežigrajski župnik p. Andraž Arko.

Marjan Bunič

duhovnostkoronavirus

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera

Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

duhovnostmladikoronavirus

Ostanimo povezani

Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.
VEČ ...|8. 5. 2020
Gašper Otrin: Mladi, prihodnost, vera
Zdi se, da si vsi želimo »začeti znova«, a za marsikoga to pomeni željo, da bodo stvari takšne, kot so bile pred epidemijo. Že skoraj z gotovostjo pa lahko rečemo, da gremo naproti novi realnosti, ki bo drugačna od preteklosti. Tako nas je med drugim v rubriki Ostanimo povezano občestvo nagovoril ravnatelj Majcnovega doma duhovnih vaj, salezijanec Gašper Otrin.

Marjan Bunič

duhovnostmladikoronavirus

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 5. 2020
Slovenski regionalno razvojni sklad ponuja posojila za obratna sredstva

Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj pojasnjuje, kako lahko zainteresirani, ki jih je prizadela pozeba ali so se v stiski znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, zaprosijo za ugodno posojilo za obratna sredstva.

Slovenski regionalno razvojni sklad ponuja posojila za obratna sredstva

Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj pojasnjuje, kako lahko zainteresirani, ki jih je prizadela pozeba ali so se v stiski znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, zaprosijo za ugodno posojilo za obratna sredstva.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Slovenski regionalno razvojni sklad ponuja posojila za obratna sredstva
Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj pojasnjuje, kako lahko zainteresirani, ki jih je prizadela pozeba ali so se v stiski znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, zaprosijo za ugodno posojilo za obratna sredstva.
VEČ ...|8. 5. 2020
Slovenski regionalno razvojni sklad ponuja posojila za obratna sredstva
Direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada Velislav Žvipelj pojasnjuje, kako lahko zainteresirani, ki jih je prizadela pozeba ali so se v stiski znašli zaradi pandemije novega koronavirusa, zaprosijo za ugodno posojilo za obratna sredstva.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar tedna

VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser: Kitajski Černobil

Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

komentarkoronaviruspolitika

Komentar tedna

Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.
VEČ ...|8. 5. 2020
Laris Gaiser: Kitajski Černobil
Prisluhnili ste komentarju, ki ga je pripravil predsednik Slovenskega panevropskega gibanja.

Laris Gaiser

komentarkoronaviruspolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku

V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

papežpogovor

Informativni prispevki

Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.
VEČ ...|8. 5. 2020
Msgr. Mitja Leskovar - novi nuncij v Iraku
V Vatikanski diplomaciji delujejo trije Slovenci. Nadškof Ivan Jurkovič je stalni opazovalec Svetega sedeža pri uradih Združenih narodov v Ženevi. Msgr. Matjaž Roter je tajnik na nunciaturi v Kanadi. Msgr. Mitja Leskovar je trenutno še na nunciaturi v Indiji, saj mu pandemija koronavirusa preprečuje, da bi nastopil službo nuncija v Iraku. Papež ga je na to funkcijo in za naslovnega nadškofa Benevénta imenoval 1. maja.

Marta Jerebič

papežpogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče

Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

odnosipogovorkoronavirus

Informativni prispevki

Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče
Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.
VEČ ...|8. 5. 2020
Veleposlaništvo malteškega reda podarilo 4 tisoč mask Radiu Ognjišče
Asociacija Suverenega malteškega reda v Sloveniji je Radiu Ognjišče dostavila 4 tisoč zaščitnih mask. Gre za donacijo Veleposlaništva suverenega malteškega reda v Sloveniji, s čimer želi pomagati pri zajezitvi koronavirusa in lajšanju posledic.

Marta Jerebič

odnosipogovorkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot

Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Informativni prispevki

Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle
VEČ ...|8. 5. 2020
Peterle: Danes gre za vprašanje resnice in vrednot
Množično zborovanje pred 31. leti je potekalo v podporo obtoženi četverici v aferi JBTZ. Z deklaracijo so Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev zahtevali suvereno državo slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. »Ta deklaracija je nakazala smer in bila tudi politično izhodišče Demosa, ko se je pripravljal na prve volitve in na osamosvojitev,« nam je dejal predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Spomnil je tudi, da so se 7., 8. in 9. maja 1990 na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov - Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela - prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. »Tisto konstituiranje je pomenilo prehod od tega zmagovitega rezultata na aprilskih volitvah v realno oblast. To pomeni, da je imel Demos večino v takratni skupščini.« Na vprašanje ali je demokracija v času epidemije na preizkušnji je Peterle dejal, da ne tako, kot to želi prikazati opozicija, »ki ni mogla pustiti novi vladi stotih dni, kakor je doslej bilo v navadi ampak s pripisovanjem slabih namenov Janševi vladi želi očrniti to vlado, ki je nasledila slabo stanje, ne samo pri zalogah medicinske opreme.« Pohvalil je ukrepe vlade, ki se je odločno podala na delo in poskrbela za rezultat v bojo proti virusu, ki uvršča Slovenijo v vrh uspešnih držav v Evropi in v svetu. Pred nami je Dan Evrope, ko je po besedah sogovornika priložnost, da si unija postavi nove prioritete. »Danes so drugi izzivi. Takrat je bil mir in svoboda, danes pa mislim, da gre za vprašanje resnice in vprašanje vrednot. Svet je tako zmešan z lažmi,« je povedal Lojze Peterle

Alen Salihović

peterlekoronavirusdemokracijaspomininfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Svetovalnica

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?
VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Nataša Ličen

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače

Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar Časnik.si

Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.
VEČ ...|6. 5. 2020
Ivan Štuhec: Zgagarji pač ne znajo drugače
Pred prejšnjimi volitvami so kandidate za najvišja mesta v državi določali strici in tete v gostilnah, sedaj pa jih nominirajo kar novinarji in novinarke na nacionalni TV. Spoštovani novinarji in novinarke, na katerih volitvah vam je ljudstvo dalo mandat, da iščete mandatarja?

Vse, ki boste brali ta komentar, bi želel najprej vprašati, ali ste se po prvomajskih praznikih prebudili v diktaturi in avtokratskem režimu? V nasprotju z biciklisti, ki so krožili po Ljubljani in nekaj malega po Mariboru, jaz tega občutka nimam. Pogojno je možno, da se motim, ker sem deklarirani desničar, krščanar, po verziji komunistične zgodovine narodni izdajalec, klerofašist, kolaborant, nacionalist in verski fanatik. Po mnenju trenutno največjega strokovnjaka za ventilatorje, ki jih potrebujemo za predihavanje, spadam tudi med tiste, ki naj jim pomaga Jezus namesto slovenske medicinske stroke.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Casnik.si.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikakoronavirus

Družinska kateheza

VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Izzivi družinskega življenja v času epidemije

V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Družinska kateheza

Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.
VEČ ...|5. 5. 2020
Izzivi družinskega življenja v času epidemije
V Družinsko katehezo smo povabili Marjeto in Mateja Bec, ki imata dva predšolska in tri osnovnošolske otroke. Oba sta tudi zelo dejavna pri Družini in življenju, v župniji in zakonskih skupinah. Pravita, da če si polikan, popoln, izrivaš Boga iz svojega življenja, ker ga ne potrebuješ več. Spregovorila sta o tem, kako se v času epidemije soočata z izzivi starševstva, kako usklajujeta službene obveznosti in družino in kakšno mesto ima molitev v njihovi družini.

Marjana DebevecBlaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostotrocikoronavirus

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Spominjamo se

VEČ ...|3. 6. 2020
Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost