Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2020
Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti

Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti

Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

koronavirusinfopogovorpolitikabojana beović

Informativni prispevki

Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.
VEČ ...|23. 9. 2020
Beović: Epidemija me je naučila ponižnosti
Na Krki pred godom zavetnikov lekarnarjev in zdravnikov sv. Kozma in Damijana potekajo Kozmijanovi dnevi, ki jih prirejata Župnija Krka - Muljava in Zavod Kozmijan. Teden je poleg dramske predstave Gregorja Čušina, nastopov glasbenih skupin in teologa Andreja M. Pozniča ponudil tudi pogovorni večer z infektologinjo dr. Bojano Beović, sicer vodjo strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje. Spregovorila je o epidemiji, soočanju z njo, o tem, kako blizu smo cepivu ter odgovarjala na vprašanja povezana z nošenjem mask.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikabojana beović

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 9. 2020
Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc o covidu-19

Infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki je predstojnica infekcijske klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je predstavila aktualne razmere na področju zdravljenja bolnikov s covidom-19 na kliniki in opisala dejavnike tveganja, ki bi lahko privedli do težjih zapletov. Opozorila je tudi na to, da ko je bolnik enkrat sprejet v intenzivno enoto, je »hospitalizacija precej dolga«.

Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc o covidu-19

Infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki je predstojnica infekcijske klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je predstavila aktualne razmere na področju zdravljenja bolnikov s covidom-19 na kliniki in opisala dejavnike tveganja, ki bi lahko privedli do težjih zapletov. Opozorila je tudi na to, da ko je bolnik enkrat sprejet v intenzivno enoto, je »hospitalizacija precej dolga«.

infokoronaviruspogovordružbazdravstvo

Informativne oddaje

Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc o covidu-19
Infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki je predstojnica infekcijske klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je predstavila aktualne razmere na področju zdravljenja bolnikov s covidom-19 na kliniki in opisala dejavnike tveganja, ki bi lahko privedli do težjih zapletov. Opozorila je tudi na to, da ko je bolnik enkrat sprejet v intenzivno enoto, je »hospitalizacija precej dolga«.
VEČ ...|23. 9. 2020
Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc o covidu-19
Infektologinja dr. Tatjana Lejko Zupanc, ki je predstojnica infekcijske klinike v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je predstavila aktualne razmere na področju zdravljenja bolnikov s covidom-19 na kliniki in opisala dejavnike tveganja, ki bi lahko privedli do težjih zapletov. Opozorila je tudi na to, da ko je bolnik enkrat sprejet v intenzivno enoto, je »hospitalizacija precej dolga«.

Petra Stopar

infokoronaviruspogovordružbazdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Naš pogled

Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|22. 9. 2020
Skušnjave

Mnogo popisanega je človek ustvari skozi čas. Med odlične zapise spadajo pisma C. S. Lewis-a, avtorja zgodb iz Narnije. V Pismih izkušenega hudiča se je lotil skušnjav, razpetosti med to kar bi torej človek rad storil in to kar sme storiti oz. je prav da stori. Izraz pogosto in skoraj izključno uporablja katoliška cerkev. Kdor si ga danes upa uporabiti, tvega, da bo označen za krelikalca, če ne že kar za srednjeveškega blazneža. ... 

Celoten komentar Silvestre Sadar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Silvestra Sadar

komentarduhovnostkoronavirusdružba

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu

Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

komentar

Komentar Družina

Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...
VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Ko smo vstopali v letošnje poletje, se je zdelo, da se môra koronavirusa končuje...

Boštjan Debevec

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|17. 9. 2020
Prehladna obolenja

September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Prehladna obolenja

September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

svetovanjekoronaviruszdravstvootroci

Svetovalnica

Prehladna obolenja
September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.
VEČ ...|17. 9. 2020
Prehladna obolenja
September je prinesel šolo in tudi prvi val prehladnih obolenj. Kdaj k zdravniku, kdaj na testiranje, kako bo v jesensko-zimskem obdobju, ko bodo stari koronavirusi res na pohodu? Naša gostja v današnji Svetovalnici je bila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvootroci

Pogovor o

VEČ ...|16. 9. 2020
So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?

Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

koronaviruszdravstvopolitika

Pogovor o

So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?
Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.
VEČ ...|16. 9. 2020
So ukrepi za zajezitev širjenja okužb smiselni?
Kritični odzivi na ukrepe za zajezitev okužb se krepijo tako doma kot po svetu, saj je jasno, da bomo morali ob novem koronavirusu zdržati še nekaj časa. Želeli smo jih soočiti s stroko, a ker so tisti, ki protestirajo proti ukrepom, sodelovanje odklonili, smo v tokratnem Pogovoru o njihove pomisleke predstavili strokovnjakom, ki so jih komentirali. Z nami so bili mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, internist dr. Pavel Poredoš in pediatrinja ter državna sekretarka dr. Tina Bregant.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopolitika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini

Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

družbapolitikakomentarpogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.
VEČ ...|14. 9. 2020
Dr. Janez Juhant o odzivu javnosti na ukrepe in o vrnitvi Primorske k matični domovini
Oddaja Spoznanje več, predsodek je bila zaznamovana z državnim praznikom Vrnitev Primorske k matični domovini. Kako to poglavje zgodovine in vlogo slovenskih duhovnikov vidi dr. Janez Juhant? Seveda nismo mogli niti mimo aktualnega dogajanja na področju koronavirusa, odziva javnosti na ukrepe in tudi mimo politike ne.

Tanja Dominko

družbapolitikakomentarpogovor

Komentar tedna

VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja

Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

komentardružbapolitikakoronavirus

Komentar tedna

Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.
VEČ ...|11. 9. 2020
Tadej Sadar: Virus lahkotnega bivanja
Kako globoko sega zajčja luknja levičarskih idej o enakosti, svobodi in človekovi nadvladi nad univerzumom? Kako zelo drži, da potrebujemo neodvisno novinarstvo. Pa ga sploh imamo?
V komentarju tedna tudi o tem, kaj bi se morali ob odstopu predsednice DESUS-a naučiti in o zablodi tako imenovanega švedskega modela.

Tadej Sadar

komentardružbapolitikakoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?

Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

koronaviruspogovorinfo

Informativni prispevki

Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.
VEČ ...|10. 9. 2020
Zakaj skrajšanje karantena in kaj svetujejo zdravniki?
Zakaj se je vlada odločila skrajšati karanteno iz 14 na deset dni iz rdečih držav smo vprašali vodjo svetovalne skupine infektologinjo dr. Bojano Beović. Ta je tako kot zdravnik dr. Erik Brecelj povabila k odgovornemu ravnanju in razkrivanju stikov, saj se dogaja da nekatere ne želijo povedati s kom so se družili. Brecelj pa je bil kritičen tudi do tistih, ki trdijo, da bolezni covid-19 ni.

Alen Salihović

koronaviruspogovorinfo

Svetovalnica

VEČ ...|7. 9. 2020
Epidemiološke razmere in ukrepi

Zakaj je uporaba mask priporočljiva in kako koristni so drugi ukrepi v boju z nalezljivim koronavirusom? V Svetovalnici je bil naš gost direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman. Govorili smo o aktualni tematiki: epidemiološke razmere in ukrepi.

Epidemiološke razmere in ukrepi

Zakaj je uporaba mask priporočljiva in kako koristni so drugi ukrepi v boju z nalezljivim koronavirusom? V Svetovalnici je bil naš gost direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman. Govorili smo o aktualni tematiki: epidemiološke razmere in ukrepi.

družbakoronavirussvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Epidemiološke razmere in ukrepi
Zakaj je uporaba mask priporočljiva in kako koristni so drugi ukrepi v boju z nalezljivim koronavirusom? V Svetovalnici je bil naš gost direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman. Govorili smo o aktualni tematiki: epidemiološke razmere in ukrepi.
VEČ ...|7. 9. 2020
Epidemiološke razmere in ukrepi
Zakaj je uporaba mask priporočljiva in kako koristni so drugi ukrepi v boju z nalezljivim koronavirusom? V Svetovalnici je bil naš gost direktor Klinike Golnik dr. Aleš Rozman. Govorili smo o aktualni tematiki: epidemiološke razmere in ukrepi.

Blaž Lesnik

družbakoronavirussvetovanjezdravstvo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem

Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.
VEČ ...|6. 9. 2020
Pogovor z nadškofom Ivanom Jurkovičem
Gost je bil vatikanski predstavnik pri uradih Združenih narodov v Ženevi, nadškof Ivan Jurkovič. Komentiral je več aktualnih tem, od tekme za cepivo proti covidu-19, do migracij.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronavirusmigracijeIvan Jurkovič

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Izzivi, ki jih prinaša življenje

V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Klepet z Metko Klevišar

Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.
VEČ ...|6. 9. 2020
Izzivi, ki jih prinaša življenje
V septembrskem Klepetu z Metko Klevišar smo pokukali v njen vsakdan bivanja v Domu sv. Jožefa nad Celjem.

Damijana Medved

negotovostnovi koronavirusstarejšidom starejšihhvaležnost

Za življenje

VEČ ...|5. 9. 2020
P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

odnosivzgojaduhovnostmladikoronavirusšola

Za življenje

P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

VEČ ...|5. 9. 2020
P. dr. Christian Gostečnik: Šola, vzgoja in vera v negotovih razmerah

Z mislijo na novo šolsko leto in aktualne izzive, ki jih prinaša, smo oblikovali tokratno oddajo z gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom. O tem, kako pomemben je živ stik v razredu, sodelovanje med starši in učitelji in kako sprejeti ter živeti negotovost v času pandemije je tekla beseda. V oddajo so se vključili poslušalci in odprli vprašanje prenosa vere na mlajše generacije.

DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Blaž Lesnik

odnosivzgojaduhovnostmladikoronavirusšola

Komentar tedna

VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost

Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Komentar tedna

Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.
VEČ ...|4. 9. 2020
Jure Levart: Ne gre samo za maske, gre za odgovornost in solidarnost
Želim, da pri nas prevlada razum in tista trma Slovenk in Slovencev, ki nas je, v usodnih trenutkih vedno dvignila, da nismo obupali. Škoda bi bilo, da bi obupali tokrat, zgolj zaradi ene ali dveh mask na dan.

Jure Levart

komentarkoronaviruszdravstvodružba

Svetovalnica

VEČ ...|3. 9. 2020
O pravicah potrošnikov v turizmu

V današnji Svetovalnici smo govorili o pravicah potrošnikov ob odpovedi turističnih aranžmajev. Z nami je bil Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.

O pravicah potrošnikov v turizmu

V današnji Svetovalnici smo govorili o pravicah potrošnikov ob odpovedi turističnih aranžmajev. Z nami je bil Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.

svetovanjedružbaturizemkoronavirus

Svetovalnica

O pravicah potrošnikov v turizmu
V današnji Svetovalnici smo govorili o pravicah potrošnikov ob odpovedi turističnih aranžmajev. Z nami je bil Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.
VEČ ...|3. 9. 2020
O pravicah potrošnikov v turizmu
V današnji Svetovalnici smo govorili o pravicah potrošnikov ob odpovedi turističnih aranžmajev. Z nami je bil Matjaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbaturizemkoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|2. 9. 2020
Mag. Anton Česen in dr. Kristijan Musek Lešnik: Ohraniti je treba zdravje in človeške odnose

Pogovarjali smo se o začetku šolskega leta, novi normalnosti ter vplivu preventivnih in omejitvenih ukrepov na vse vpete v izobraževalni proces. Spregovorili smo tudi o prilagajanju na spremembe in njihovem psihološkem vplivu.

Vabljeni k poslušanju in podpori.

Mag. Anton Česen in dr. Kristijan Musek Lešnik: Ohraniti je treba zdravje in človeške odnose

Pogovarjali smo se o začetku šolskega leta, novi normalnosti ter vplivu preventivnih in omejitvenih ukrepov na vse vpete v izobraževalni proces. Spregovorili smo tudi o prilagajanju na spremembe in njihovem psihološkem vplivu.

Vabljeni k poslušanju in podpori.

koronavirusizobraževanje

Pogovor o

Mag. Anton Česen in dr. Kristijan Musek Lešnik: Ohraniti je treba zdravje in človeške odnose

Pogovarjali smo se o začetku šolskega leta, novi normalnosti ter vplivu preventivnih in omejitvenih ukrepov na vse vpete v izobraževalni proces. Spregovorili smo tudi o prilagajanju na spremembe in njihovem psihološkem vplivu.

Vabljeni k poslušanju in podpori.

VEČ ...|2. 9. 2020
Mag. Anton Česen in dr. Kristijan Musek Lešnik: Ohraniti je treba zdravje in človeške odnose

Pogovarjali smo se o začetku šolskega leta, novi normalnosti ter vplivu preventivnih in omejitvenih ukrepov na vse vpete v izobraževalni proces. Spregovorili smo tudi o prilagajanju na spremembe in njihovem psihološkem vplivu.

Vabljeni k poslušanju in podpori.

Andrej Šinko

koronavirusizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Prvi september pod masko

Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Naš pogled

Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.
VEČ ...|1. 9. 2020
Prvi september pod masko
Vstopili smo v novo šolsko leto. Neznanega je več kot ponavadi, , več skrbi in več veselja. Nekateri učenci so srečali vrstnike po dolgih mesecih. Pa nova pravila, negodovanja in strinjanja staršev ... Nenavadni prvi september.

Jure Sešek

družbakomentarkoronavirusmladiotrocivzgojazdravstvo

Družinska kateheza

VEČ ...|1. 9. 2020
Da zakonski odnos ne bi postal rutina

V oddajo smo povabili Darjo in Francija Pečnik, starša šestih otrok in glavni gonilni sili Zavoda Živim, katerega sta spoznala po izgubi njunega otroka Mateja. Povprašali smo ju o njunih začetkih, težavah v prvih letih zakona, kaj storiti, da zakonski odnos tudi po več letih ne bi postal rutina, ampak bi ohranjal in še poglablja, svojo svežino, pa tudi, kako ju je zaznamovala izkušnja z Matejem.Kot starša več otrok pa smo ju povprašali, kako so kot družina preživeli prvo korona obdobje in s kakšnim pogledom se ozirata naprej. Vabljeni k poslušanju!

Da zakonski odnos ne bi postal rutina

V oddajo smo povabili Darjo in Francija Pečnik, starša šestih otrok in glavni gonilni sili Zavoda Živim, katerega sta spoznala po izgubi njunega otroka Mateja. Povprašali smo ju o njunih začetkih, težavah v prvih letih zakona, kaj storiti, da zakonski odnos tudi po več letih ne bi postal rutina, ampak bi ohranjal in še poglablja, svojo svežino, pa tudi, kako ju je zaznamovala izkušnja z Matejem.Kot starša več otrok pa smo ju povprašali, kako so kot družina preživeli prvo korona obdobje in s kakšnim pogledom se ozirata naprej. Vabljeni k poslušanju!

odnosizakondružinakoronavirus

Družinska kateheza

Da zakonski odnos ne bi postal rutina
V oddajo smo povabili Darjo in Francija Pečnik, starša šestih otrok in glavni gonilni sili Zavoda Živim, katerega sta spoznala po izgubi njunega otroka Mateja. Povprašali smo ju o njunih začetkih, težavah v prvih letih zakona, kaj storiti, da zakonski odnos tudi po več letih ne bi postal rutina, ampak bi ohranjal in še poglablja, svojo svežino, pa tudi, kako ju je zaznamovala izkušnja z Matejem.Kot starša več otrok pa smo ju povprašali, kako so kot družina preživeli prvo korona obdobje in s kakšnim pogledom se ozirata naprej. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|1. 9. 2020
Da zakonski odnos ne bi postal rutina
V oddajo smo povabili Darjo in Francija Pečnik, starša šestih otrok in glavni gonilni sili Zavoda Živim, katerega sta spoznala po izgubi njunega otroka Mateja. Povprašali smo ju o njunih začetkih, težavah v prvih letih zakona, kaj storiti, da zakonski odnos tudi po več letih ne bi postal rutina, ampak bi ohranjal in še poglablja, svojo svežino, pa tudi, kako ju je zaznamovala izkušnja z Matejem.Kot starša več otrok pa smo ju povprašali, kako so kot družina preživeli prvo korona obdobje in s kakšnim pogledom se ozirata naprej. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

odnosizakondružinakoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|30. 8. 2020
Srečanje prijateljstva med narodi

V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

Srečanje prijateljstva med narodi

V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

duhovnostdružbapapež

Iz življenja vesoljne Cerkve

Srečanje prijateljstva med narodi
V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|30. 8. 2020
Srečanje prijateljstva med narodi
V Riminiju v Italiji je prejšnji teden potekalo že tradicionalno srečanje prijateljstva med narodi, ki ga vsako leto pripravi gibanje Občestvo in osvoboditev. Gre za eno največjih krščanskih prireditev na svetu, saj se je v tednu dni udeleži približno milijon ljudi. Tokrat je bilo tam zaradi pandemije koronavirusa le omejeno število ljudi, dogajanje pa je bilo mogoče spremljati prek spleta. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo gostili odgovorno za gibanje Občestvo in osvoboditev Boženo Rudolf. Zbrali pa smo še nekatere drugi novice iz življenja Cerkve v tem tednu. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

duhovnostdružbapapež

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2020
Aplikacija #OstaniZdrav

Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

Aplikacija #OstaniZdrav

Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

izobraževanjekoronavirusdružbatehnologija

Svetovalnica

Aplikacija #OstaniZdrav
Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.
VEČ ...|28. 8. 2020
Aplikacija #OstaniZdrav
Državni sekretar Peter Geršak je predstavil mobilna aplikacijo za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav. Število uporabnikov nove aplikacije za mobilni telefon bo svojevrsten test, koliko zdravega razuma premore naša družba. Uporabiti tehnologijo v boju zoper virus ali trmasto vztrajati v zanikanju današnje realnosti.

Blaž Lesnik

izobraževanjekoronavirusdružbatehnologija

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 8. 2020
Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju

Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju

Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

izobraževanjepogovorinfokoronavirusšolasimona kustec

Informativni prispevki

Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju
Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.
VEČ ...|25. 8. 2020
Ministrica Simona Kustec pred začetkom šole povabila k medsebojnemu zaupanju
Le še teden dni je do novega šolskega leta. Nanj so šole dobro pripravljene, je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec. Starše, učence, dijake in učitelje je povabila k medsebojnemu zaupanju. »Drug drugemu moramo zaupati v to, da smo na šolo dobro pripravljeni,« je povedala v pogovoru z Alenom Salihovićem.

Alen Salihović

izobraževanjepogovorinfokoronavirusšolasimona kustec

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|23. 8. 2020
Katoliške založbe

Slišali boste, kako je pandemija novega koronavirusa prizadela katoliške založbe in kako so se na to odzvale.

Katoliške založbe

Slišali boste, kako je pandemija novega koronavirusa prizadela katoliške založbe in kako so se na to odzvale.

založništvoCerkevkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Katoliške založbe
Slišali boste, kako je pandemija novega koronavirusa prizadela katoliške založbe in kako so se na to odzvale.
VEČ ...|23. 8. 2020
Katoliške založbe
Slišali boste, kako je pandemija novega koronavirusa prizadela katoliške založbe in kako so se na to odzvale.

Marta Jerebič

založništvoCerkevkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 8. 2020
Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale

Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale

Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

koronavirusinfopogovorpolitikagospodarstvomatej lahovnik

Informativni prispevki

Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale
Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.
VEČ ...|21. 8. 2020
Ekonomist Lahovnik: Če se bomo obnašali odgovorno se bodo tudi razmere v gospodarstvu relativno hitro izboljševale
Dokler bo epidemiološka slika dobra bomo lahko tudi normalno kupovali, bo denar krožil in to je v tej krizi ključno, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ekonomist dr. Matej Lahovnik. Pozval je k upoštevanju navodil NIJZ, saj si država težko privošči še eno zaprtje gospodarstva, kot smo temu bili priča aprila in maja. Pohvalil je vladne ukrepe za soočenje s posledicami epidemije in državljane povabil k odgovornemu ravnanju tudi tako, da si naložijo aplikacijo proti širjenju okužb.

Alen Salihović

koronavirusinfopogovorpolitikagospodarstvomatej lahovnik

Komentar Družina

VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

komentarturizempotovanjakoronavirus

Komentar Družina

Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?

»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.

Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.

Alenka Veber

komentarturizempotovanjakoronavirus

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|16. 8. 2020
31. Mladifest v Medžugorju

Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

31. Mladifest v Medžugorju

Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

Medžugorjeduhovnostmladi

Iz življenja vesoljne Cerkve

31. Mladifest v Medžugorju
Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.
VEČ ...|16. 8. 2020
31. Mladifest v Medžugorju
Predsednica društva MiR Slovenija Petra Černivec nam je povedala kako je potekal letošnji festival mladih v Medžugorju, ki je zaradi koronavirusa potekal v drugačni obliki in ga je preko spleta vsak dan spremljalo čez 4 milijone ljudi.

Alen Salihović

Medžugorjeduhovnostmladi

Duhovni nagovor

VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.

Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

duhovnostkoronavirus

Duhovni nagovor

O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.
VEČ ...|16. 8. 2020
O žena, velika je tvoja vera. Zgodi se ti kakor želiš. In njena hčerka je ozdravela tisto uro.
Na 20. nedeljo med letom nas upokojeni celjski škof, msgr. dr. Stanislav Lipovšek, vabi k zaupanju v Božje varstvo, Marijino pomoč, ter priprošnjo zavetnikov zoper bolezni. Poleg tega nam razloži Jezusov pogled na pogane, ki ga zaključi z najvišjim zakonom krščanstva: ljubezen do vsakega človeka, tudi sovražnika.

Stanislav Lipovšek

duhovnostkoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 8. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob biseromašnem jubileju kardinala Franca Rodeta

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob biseromašnem jubileju kardinala Franca Rodeta

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob biseromašnem jubileju kardinala Franca Rodeta
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar
VEČ ...|15. 8. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta ob biseromašnem jubileju kardinala Franca Rodeta
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

Alen Salihović

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 8. 2020
Pozdrav rektorja na Brezjah p. Roberta Bahčiča ob biserni mašei kardinala Franca Rodeta

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar ter vizitator Misijonske družbe lazaristov Franc Rataj. Zbrane vernike je v uvodu v sveto mašo pozdravil rektor bazilike p. dr. Robert Bahčič.

Pozdrav rektorja na Brezjah p. Roberta Bahčiča ob biserni mašei kardinala Franca Rodeta

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar ter vizitator Misijonske družbe lazaristov Franc Rataj. Zbrane vernike je v uvodu v sveto mašo pozdravil rektor bazilike p. dr. Robert Bahčič.

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

Pozdrav rektorja na Brezjah p. Roberta Bahčiča ob biserni mašei kardinala Franca Rodeta
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar ter vizitator Misijonske družbe lazaristov Franc Rataj. Zbrane vernike je v uvodu v sveto mašo pozdravil rektor bazilike p. dr. Robert Bahčič.
VEČ ...|15. 8. 2020
Pozdrav rektorja na Brezjah p. Roberta Bahčiča ob biserni mašei kardinala Franca Rodeta
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar ter vizitator Misijonske družbe lazaristov Franc Rataj. Zbrane vernike je v uvodu v sveto mašo pozdravil rektor bazilike p. dr. Robert Bahčič.

Alen Salihović

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 8. 2020
Zahvala kardinala Franca Rodeta ob biserni maši na Brezjah

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

Zahvala kardinala Franca Rodeta ob biserni maši na Brezjah

V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

Zahvala kardinala Franca Rodeta ob biserni maši na Brezjah
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar
VEČ ...|15. 8. 2020
Zahvala kardinala Franca Rodeta ob biserni maši na Brezjah
V slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj, je bilo kljub epidemiji novega koronavirusa ob prazniku Marijinega Vnebovzetja zelo slovesno. Že od jutra so prihajali romarji, ki so dopoldne napolnili trg pred baziliko in park miru pri slovesni sveti maši. Biseromašniku karinalu Francu Rode, pri oltarju pa so se mu poleg duhovnikov in redovnikov pridružili še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter pomožni ljubljanski škof Franc Šuštar

Alen Salihović

duhovnostrodezorebrezje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji

Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki

Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.
VEČ ...|14. 8. 2020
Krek za Radio Ognjišče o okužbah na Hrvaški in odpiranju šol v Sloveniji
Bo Slovenija Hrvaško umestila na rdeči seznam držav zaradi naglega povečanja števila okuženih z novim koronavirusom? Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je napovedala, da bodo politiki predlagali bistveno strožji režim na meji, kot možnosti je omenila karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob povratku s Hrvaške. Ker se s povečanim številom okužb soočamo tudi v Sloveniji, povečini gre za uvožene primere, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek svari, če bo epidemiološka slika slaba, »šol ne bomo odpirali«. Ob tem dodaja, da je smiselno, da družine z šoloobvezni otroki ta teden z dopusti končajo.

Alen Salihović

infoizobraževanjekoronaviruspogovormilan kreknijz

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 8. 2020
Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela

Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela

Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

družbainfokoronavirusmladipolitikapogovor

Informativni prispevki

Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela
Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.
VEČ ...|12. 8. 2020
Številni mladi med koronakrizo ostali brez dela
Mladi so soočeni z negotovimi oblikami zaposlitev, težavami pri reševanju stanovanjskega problema, zaradi tega pa se vse pozneje osamosvajajo, opozarjajo v Mladinskem svetu Slovenije. Predsednica Anja Fortuna je v pogovoru za naš radio opozorila tudi, da je mlade zelo prizadela tudi koronakriza. Številnim so se znižali dohodki, veliko pa jih je imelo tudi težave s pokrivanjem stroškov.

Andrej Šinko

družbainfokoronavirusmladipolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 8. 2020
Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost

»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost

»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

koronavirusinfopolitikapogovorgospodarstvodewesoftjure knez

Informativni prispevki

Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost
»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.
VEČ ...|11. 8. 2020
Knez: Kombinacija dela s fizičnim stikom in dela od doma je prihodnost
»V drugem polčasu soočanja s koronavirusom bo potrebno spremeniti igro.« Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal prvi mož družbe Dewesoft in predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez. Njegovo podjetje je sicer v prvem polletju kljub krizi, povezani s pandemijo koronavirusa, poslovalo odlično. Zaradi nekaj velikih naročil so bili prihodki kar za tretjino višji kot v enakem obdobju lani. Kljub temu opozarja, da se v drugi polovici leta ohlajanju ne bo mogoče izogniti.

Alen Salihović

koronavirusinfopolitikapogovorgospodarstvodewesoftjure knez

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2020
Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

kultura

Kulturni utrinki

Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ
VEČ ...|10. 8. 2020
Ogled gradbišča novih koprskih orgel - Javne prireditve Koronavirus NIJZ

Jože Bartolj

kultura

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 8. 2020
Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo

Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo

Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

pogovorkoronavirusIslandija

Z ljudmi na poti

Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo
Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.
VEČ ...|9. 8. 2020
Tjaša Tibaut, Slovenka, ki jo je pot iz Italije vodila na Islandijo
Gostili smo Tjašo Tibaut, ki je športno kariero začela graditi pri ŽNK Pomurje, nato je odšla v Italijo, sledila pa je njena selitev na Islandijo. Vse skupaj pa je zelo zapletla korona kriza. Sogovornica je v času igranja v Sloveniji gradila tudi akademsko kariero in uspešno zaključila doktorski študij.

Andrej Šinko

pogovorkoronavirusIslandija

Svetovalnica

VEČ ...|6. 8. 2020
Razkužila in zaščitne kreme proti soncu

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

Razkužila in zaščitne kreme proti soncu

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

svetovanjeizobraževanjezdravstvokoronavirus

Svetovalnica

Razkužila in zaščitne kreme proti soncu
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.
VEČ ...|6. 8. 2020
Razkužila in zaščitne kreme proti soncu
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so izvedli teste. Kakšne so ugotovitve in kako ravnati, da bomo dobro izbrali, je v Svetovalnici povedala Urša Šmid Božičevič.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjezdravstvokoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih

Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.
VEČ ...|6. 8. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović o zdravljenju bolezni covid-19 in o zapletih pri bolnikih
Novi koronavirus je ves svet spodbudil k tekmi iskanja zdravila in cepiva. Če prvega še ni mogoče pričakovati pa je več uspeha z drugim. Vodja vladne svetovalne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović ocenjuje, da bi prve rezultate cepiv, ki so trenutno v fazi testiranja lahko imeli do konca leta. Kar zadeva zdravil, pa tako kot drugod po Evropi tudi v Sloveniji ostaja v uporabi do sedaj edino potrjeno zdravilo proti bolezni covid-19, to je remdesivir. Za Radio Ognjišče je Beovićeva spregovorila tudi o tem, kateri so najpogostejši zapleti pri bolnikih s covid-19.

Alen Salihović

koronaviruspogovorizobraževanjeinfobojana beović

Pogovor o

VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve

Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

družbainfopolitika

Pogovor o

Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve
Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?
VEČ ...|5. 8. 2020
Slovenska vojska v letu priprav na 30. obletnico slovenske osamosvojitve
Poveljnik Sil Slovenske vojske (SV) brigadir Miha Škerbinc je govoril o možeh, ki so ubranili našo suverenost leta 1991, zakaj je SV tako pomembna za slovensko suverenost, zakaj vlagati v organizacijo, če nas nihče ne ogroža, ter v mednarosne strukture, na katerih misijah se nahajajo naši vojaki. Predstavil je letošnjo osrednjo vajo SV Preskok med epidemiojo novega koronavirusa in svojo izkušnjo dela v Natovem poveljstvu v Bruslju. Kako je uspešnost SV odvisna od financ, ki naj bi ji jih namenila nova vlada?

Silvestra SadarMiha Škerbinc

družbainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev

Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.
VEČ ...|5. 8. 2020
Pevske vaje kraj, kjer se lahko okuži tudi tretjina udeležencev
Slovenske bolnišnice morajo biti dobro pripravljene na jesensko obdobje, ko bo povečano število respiratornih obolenj, je za naš radio dejala infektologinja dr. Mateja Logar. Na vprašanje ali še ostaja realni čas 14 dnevne karantene glede na razvoj virusa pri človeku pa je povedala, da je to obdobje zadostno. Virus se namreč pri 90. odstotkih ljudi razvije v manj kot sedmih dneh.

Alen Salihović

pogovorkoronavirusinfoizobraževanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi

Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Pesek: Upam, da družabni mediji niso realen odsev razmer med ljudmi
Prihodnje leto bomo praznovali 30 let samostojne Slovenije. Letošnje leto je zato v znamenju začetka demokratičnih procesov, ki so pripeljali do samostojne poti naše države. Že od takrat dogodke podrobno spremlja in jih v knjigah popisuje tudi zgodovinarka in novinarka dr. Rosvita Pesek. Na posestvu Brdo pri Kranju je nedavno za prvi program Televizije Slovenija posnela intervjuje s ključnimi osamosvojitelji.

Alen Salihović

slovenijapetreleosamosvojitevdemokracijakoronavirusinforosvita pesekjanšakučanrupel

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti

S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Petrovec o testiranjih, negativnih testih in pišmeuhovstvu v javnosti
S predstojnikom Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dr. Miroslavom Petrovcem smo se pogovarjali o testiranjih, opažanjih, razlogih za širjenje virusa in o odzivih v javnosti.

Tanja Dominko

družbainfokoronavirusodnosipogovor

Komentar tedna

VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Kriza

Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

družbakoronaviruspolitika

Komentar tedna

Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
VEČ ...|31. 7. 2020
Jernej Letnar Černič: Kriza
Ali smo vrednoto pluralizma, ki se kaže skozi medsebojni dialog, poslušanje, strpnost v času epidemiološke krize v slovenski družbi, kaj bolj ponotranjili kot prej?Tako je razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

družbakoronaviruspolitika

Svetovalnica

VEČ ...|29. 7. 2020
Aplikacija #ostanizdrav

V svetovalnici ste lahko izvedeli podrobnosti o delovanju aplikacije #ostanizdrav. Namenjena je obveščanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi s COVID-19. Naš gost je bil direktor podjetja RSTeam Primož Cigoj.

Aplikacija #ostanizdrav

V svetovalnici ste lahko izvedeli podrobnosti o delovanju aplikacije #ostanizdrav. Namenjena je obveščanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi s COVID-19. Naš gost je bil direktor podjetja RSTeam Primož Cigoj.

družbakoronavirussvetovanjepogovor

Svetovalnica

Aplikacija #ostanizdrav
V svetovalnici ste lahko izvedeli podrobnosti o delovanju aplikacije #ostanizdrav. Namenjena je obveščanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi s COVID-19. Naš gost je bil direktor podjetja RSTeam Primož Cigoj.
VEČ ...|29. 7. 2020
Aplikacija #ostanizdrav
V svetovalnici ste lahko izvedeli podrobnosti o delovanju aplikacije #ostanizdrav. Namenjena je obveščanju oseb, ki so bile v stiku z okuženimi s COVID-19. Naš gost je bil direktor podjetja RSTeam Primož Cigoj.

Blaž Lesnik

družbakoronavirussvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 7. 2020
Prehranska varnost je vse pomembnejša

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Prehranska varnost je vse pomembnejša

Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

infokmetijstvokoronavirusnaravapolitika

Informativni prispevki

Prehranska varnost je vse pomembnejša
Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.
VEČ ...|29. 7. 2020
Prehranska varnost je vse pomembnejša
Strategija od vil do vilic, ki jo je pripravila Evropska komisija, naj bi omogočila prehod k trajnostnemu prehranskemu sistemu. V njej so zastavljeni konkretni cilji, med drugim, da se do leta 2030 zmanjša tveganja povezana s pesticidi za polovico. Kritiki opozarjajo, da strategija ne upošteva različnih položajev posameznih držav. Evropski poslanec Franc Bogovič glede slovenskega kmetijstva ostaja optimističen, v strategiji pa vidi tudi priložnosti.

Andrej Šinko

infokmetijstvokoronavirusnaravapolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt

Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Kulturni utrinki

Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.
VEČ ...|27. 7. 2020
Poletni festival Portorož, Dnevi narodnih noš, Grad Rihemberk spet odprt
Poletni festival Portorož tudi letos z vrhunskimi baletnimi predstavami: Dama s kamelijami, Romeo in Julija ter večer Društva baletnih umetnikov Slovenije. Zaradi koronavirusa je slavnostno praznovanje 50. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine prestavljeno na prihodnje leto, in sicer na vikend med 10. in 12. septembrom 2021. Letošnji Dnevi narodnih noš bodo potekali z razstavami fotografij in posamičnimi ljudskimi in folklornimi plesi. Na gradu Rihemberk znova odpirajo vrata obiskovalcem. V starosti 104 leta je v Parizu umrla filmska igralka Olivia de Havilland. Dvakrat je dobila oskarja, najbolj znana pa je po vlogi Melanie Hamilton v filmu V vrtincu.

Marjan Bunič

kulturaplesbaletgradnarodne noše

Svetovalnica

VEČ ...|23. 7. 2020
Covid 19 - Koliko časa še?

Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

Covid 19 - Koliko časa še?

Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

svetovanjekoronaviruszdravje

Svetovalnica

Covid 19 - Koliko časa še?
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.
VEČ ...|23. 7. 2020
Covid 19 - Koliko časa še?
Čeprav so nekateri napovedovali, da bo novi koronavirus poleti oslabel, nič ne kaže na to. Virus je tu, okužbe po svetu naraščajo, nas pa je zanimalo, ali znanstveniki vedo kaj novega o njem, kaj si lahko obetamo od cepiv in predvsem, kako naj se kot posamezniki odgovorno obnašamo v poletnem času in kaj bo prinesla jesen.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravje

Via positiva

VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Via positiva

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Nataša Ličen

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|16. 7. 2020
Kako se učinkovito zaščititi pred koronavirusom?

Kdo ve, koliko časa bo še tako, a novi koronavirus ostaja naša realnost. Ker ga zaenkrat ne moremo dokončno pregnati, je zelo pomembno vedeti, kako se pred njim najbolj učinkovito zaščititi.

Kako se učinkovito zaščititi pred koronavirusom?

Kdo ve, koliko časa bo še tako, a novi koronavirus ostaja naša realnost. Ker ga zaenkrat ne moremo dokončno pregnati, je zelo pomembno vedeti, kako se pred njim najbolj učinkovito zaščititi.

svetovanjekoronavirus

Svetovalnica

Kako se učinkovito zaščititi pred koronavirusom?
Kdo ve, koliko časa bo še tako, a novi koronavirus ostaja naša realnost. Ker ga zaenkrat ne moremo dokončno pregnati, je zelo pomembno vedeti, kako se pred njim najbolj učinkovito zaščititi.
VEČ ...|16. 7. 2020
Kako se učinkovito zaščititi pred koronavirusom?
Kdo ve, koliko časa bo še tako, a novi koronavirus ostaja naša realnost. Ker ga zaenkrat ne moremo dokončno pregnati, je zelo pomembno vedeti, kako se pred njim najbolj učinkovito zaščititi.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo

Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.
VEČ ...|16. 7. 2020
Dr. Beović: Bolj smiselno je, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo
Čeprav smo v minulih dneh večkrat slišali, da smo na začetku drugega vala epidemije infektologinja dr. Bojana Beović opozarja, da se nam bodo v prihodnje dogajali večji in manjši izbruhi. Dodaja, da se bo ne glede na vse treba naučiti živeti z virusom. Za Radio Ognjišče je povedala, da jo je hitra vrnitev virusa presenetila in dodala, da je bolj smiselno, da se odrečemo zabavam in tako obdržimo službo. »Vsak, ki se zdrži zabave in razume takšno stanje, naj se zaveda, da prispeva k temu, da živimo v državi kar se da normalno in ne povzročamo hudih osebnih stisk in revščine,« je povedala.

Alen Salihović

beovićkoronaviruspogovorpolitikazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 7. 2020
Pandemija in gozdarski sektor

V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.

Pandemija in gozdarski sektor

V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.

kmetijstvogozdarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pandemija in gozdarski sektor
V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.
VEČ ...|15. 7. 2020
Pandemija in gozdarski sektor
V tokratni rubriki smo spregovorili o spremembi dohodkov v gozdarstvu v času epidemije koronavirusa.

Robert Božič

kmetijstvogozdarstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Komentar Časnik.si

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.
VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda
Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 9. 2020
Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Ni je pandemije, ki bi ustavila aktivnosti Slomškovega doma v Buenos Airesu

O čem so oz. bodo 20. in 21. septembra 2020 odločali na referendumu v Italiji in zakaj je pomemben za slovensko skupnost. Poklicali smo tudi v Slomškov dom v Buenos Airesu v Argentini. Predsednik Marko Selan in članica Mariana Poznič sta predstavila dejavnosti in zagotovila, da je ni pandemije, ki bi ustavila aktivnosti. Res pa je, da te potekajo na drugačen, prilagojen način. Slišali ste še, kaj je na sredinem branju v Celovcu naglasil pisatelj Drago Jančar.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinaitalijacelovec

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Doživetja narave

VEČ ...|25. 9. 2020
Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Ali veste, kdo je bila Rozalija Škantar?

Iz Bohinja, kjer se v drugi polovici septembra odvija kravji bal, odpravljamo proti našemu najvišjemu vrhu. Mineva namreč 150 let od prvega pristopa ženske na Triglav. Več je povedala pisateljica in etnologinja Marija Cvetek. V drugem delu oddaje pa smo se posvetili črtici andinista Vojka Arka z naslovom Naročilo Klementa Juga.

Blaž Lesnik

naravagoreTriglavPatagonijaAndiVojko Arko

Sol in luč

VEČ ...|22. 9. 2020
Marko Puschner: Varna raba interneta.

Aplikacije so narejene tako, da jih uporabljamo čim dlje. Tudi starši so žrtve tega dejstva. Otroci so tisti, ki čutijo posledice odločitev svojih staršev. In, posledice so lahko za vse življenje. V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek februarske oddaje Via pozitiva v kateri je kolegica Nataša Ličen gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja.

Marko Puschner: Varna raba interneta.

Aplikacije so narejene tako, da jih uporabljamo čim dlje. Tudi starši so žrtve tega dejstva. Otroci so tisti, ki čutijo posledice odločitev svojih staršev. In, posledice so lahko za vse življenje. V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek februarske oddaje Via pozitiva v kateri je kolegica Nataša Ličen gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiizobraževanjeotroci

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 9. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. september 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. september 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|27. 9. 2020
Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Kdo so misionarji

Skozi oddajo bomo s pomočjo izbranih pesmi izvedeli kdo so misionarji. Vabljeni k poslušanju.

Jure Sešek

duhovnostdružba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|27. 9. 2020
Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Kanonizacija Antona Martina Slomška

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ste izvedeli, kako je s postopkom za kanonizacijo blaženega Antona Martina Slomška in kako ta v današnjem času nagovarja učitelje. Sv. Hieronimu pa se bodo odslej priporočali v koprski škofiji, saj je postal njen glavni zavetnik. Prisluhnite.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 9. 2020
Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in spravilo žit

V tokratni oddaji o volitvah v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije ter setvi in spravilu žit v jeseni. Vabljeni k poslušanju.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|27. 9. 2020
Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Sv. p. Pij in položaj v Belorusiji

Smo v tednu mednarodne solidarnosti z Belorusijo. O položaju tamkajšnje Cerkve in njeni vlogi pri spodbujanju demokratičnih sprememb nam bo več povedal zgodovinar dr. Aleš Maver. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve so sobrati sv. Pija trije kapucini spregovorili o njegovem pomenu za sodobnega človeka. V sredo smo namreč praznovali god svetnika iz Pietrelcine. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec, Blaž lesnik

družbaduhovnostpogovorpolitika