Danes se nadaljuje stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Vlada je v nedeljo Fides pozvala naj zaustavi stavkovne aktivnosti, vendar so Fidesu prepričani, da gre za sprenevedanje. K izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom je vlado pozvalo tudi Slovensko zdravništvo društvo. Predsednik slednjega profesor dr. Radko Komadina je v pogovoru za naš radio opozoril, da so delno izpolnjeni dogovori iz leta 2023 privedli do trenutnega konflikta med Fidesom in vlado.
Danes se nadaljuje stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Vlada je v nedeljo Fides pozvala naj zaustavi stavkovne aktivnosti, vendar so Fidesu prepričani, da gre za sprenevedanje. K izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom je vlado pozvalo tudi Slovensko zdravništvo društvo. Predsednik slednjega profesor dr. Radko Komadina je v pogovoru za naš radio opozoril, da so delno izpolnjeni dogovori iz leta 2023 privedli do trenutnega konflikta med Fidesom in vlado.
V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.
V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.
V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.
V zdravstveni Svetovalnici smo se bomo ozrli na aktualne razmere v ambulantah družinske medicine: katere okužbe prevladujejo, kako je s covidom in koliko je primerov gripe? Dotaknili smo se tudi preventive in cepljenja. Z nami je bila družinska zdravnica Jarmila Trček Breznikar.
O aktualnih covid okužbah in predvsem posledicah smo spregovorili v Svetovalnici ob 8h. Kljub temu, da je čas pandemije mimo, se okužbe še pojavljajo. Kako je s prebolevniki, ki imajo dolgotrajni potek bolezni, na kaj moramo biti pozorni? Gostja današnje Svetovalnice je bila družinska zdravnica Eva Vodnik.
O aktualnih covid okužbah in predvsem posledicah smo spregovorili v Svetovalnici ob 8h. Kljub temu, da je čas pandemije mimo, se okužbe še pojavljajo. Kako je s prebolevniki, ki imajo dolgotrajni potek bolezni, na kaj moramo biti pozorni? Gostja današnje Svetovalnice je bila družinska zdravnica Eva Vodnik.
V Svetovalnici smo gostili specialistko interne medicine s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Polono Mlakar. Spregovorili smo o pljučni hipertenziji, ki je sicer redka, a zaradi nespecifičnih znakov pogosto spregledana. V tem času po pandemiji se jo večkrat zamenja tudi s post-covidnimi simptomi.
V Svetovalnici smo gostili specialistko interne medicine s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana dr. Polono Mlakar. Spregovorili smo o pljučni hipertenziji, ki je sicer redka, a zaradi nespecifičnih znakov pogosto spregledana. V tem času po pandemiji se jo večkrat zamenja tudi s post-covidnimi simptomi.
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
V nedeljski kmetijski oddaji je mag. Jože Mohar svetoval glede pridelave silažne koruze in predstavil ponudbo hibridov Agrosaat. Direktor KGZS Janez Pirc je pojasnil napredek glede urejanja zapleta z napačno boniteto kmetijskih zemljišč, pojasnili pa smo tudi zadnje vesti glede torkovega protesta kmetov.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.
Razmere v javni Radio Televiziji Slovenija so bile v osredju tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«. Naš gost je bil urednik ukinjene oddaje Panorama in kmalu tudi ukinjenega Informativnega programa Drugega programa TV Slovenija Rajko Gerič. Ali drži, da je RTV prevzela trda levica, na kakšen način novo vodstvo izvaja mobing in tudi ali ima javni zavod z 2100 zaposlenimi še rezerve, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili gostu. Vabljeni k poslušanju.
Zakaj se zdi, da današnja mlada generacija ne vidi smisla in se njeno uporništvo pogosto ne kaže v tem, da bi nekaj v družbi spremenili na bolje? Nase opozarjajo z duševnimi stiskami, ki so v porastu. Je lahko vzgoja za kreposti eden od načinov, da popravimo tečaje, s katerih je padel svet?
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
V času radijskega misijona lahko v terminu Kulturnih utrinkov lahko poslušate duhovno poezijo. Tokrat ste slišali kratke pesmi svetega Tomaža Akvinskega.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.