Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Svetovalnica
Naša gostja je bila kardiologinja dr. Marjeta Zorc, govorili pa smo o vplivu visokih temperatur na naše srce in ožilje. Kronični bolniki imajo v tem obdobju veliko težav, v populaciji spet intenzivno kroži koronavirus.
Svetovalnica
Naša gostja je bila kardiologinja dr. Marjeta Zorc, govorili pa smo o vplivu visokih temperatur na naše srce in ožilje. Kronični bolniki imajo v tem obdobju veliko težav, v populaciji spet intenzivno kroži koronavirus.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Radijski misijon 2024
»Že dobri dve desetletji sem duhovnik. A v tistih dneh sem prvič imel zares priložnost živeti tisti ideal, o katerem je na kakih duhovniških srečanjih bilo vselej govora: sveta maša naj bo vrhunec dneva. Zares vrhunec dneva,« se časa epidemije novega koronavirusa v 5. malem misijonskem nagovoru spominja duhovnik Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Prisluhnite celotnemu nagovoru!
Radijski misijon 2024
»Že dobri dve desetletji sem duhovnik. A v tistih dneh sem prvič imel zares priložnost živeti tisti ideal, o katerem je na kakih duhovniških srečanjih bilo vselej govora: sveta maša naj bo vrhunec dneva. Zares vrhunec dneva,« se časa epidemije novega koronavirusa v 5. malem misijonskem nagovoru spominja duhovnik Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Prisluhnite celotnemu nagovoru!
Informativni prispevki
Danes se nadaljuje stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Vlada je v nedeljo Fides pozvala naj zaustavi stavkovne aktivnosti, vendar so Fidesu prepričani, da gre za sprenevedanje. K izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom je vlado pozvalo tudi Slovensko zdravništvo društvo. Predsednik slednjega profesor dr. Radko Komadina je v pogovoru za naš radio opozoril, da so delno izpolnjeni dogovori iz leta 2023 privedli do trenutnega konflikta med Fidesom in vlado.
Informativni prispevki
Danes se nadaljuje stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica ali sklenitve stavkovnega sporazuma. Vlada je v nedeljo Fides pozvala naj zaustavi stavkovne aktivnosti, vendar so Fidesu prepričani, da gre za sprenevedanje. K izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom je vlado pozvalo tudi Slovensko zdravništvo društvo. Predsednik slednjega profesor dr. Radko Komadina je v pogovoru za naš radio opozoril, da so delno izpolnjeni dogovori iz leta 2023 privedli do trenutnega konflikta med Fidesom in vlado.
Slovencem po svetu in domovini
V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.
Slovencem po svetu in domovini
V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Spoznanje več, predsodek manj
Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca.
Duhovna misel
Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Kmetijska oddaja
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim
• nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
• postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
• ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.
Duhovna misel
Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke). Molitev je vodil Franc kardinal Rode.