Dr. Simona Gerenčer in zgodbe ljudi, ki poslušajo s srcem in gledajo z dlanmi

Dr. Simona Gerenčer je diplomirala na Visoki šoli za socialno delo. Leta 2015 je doktorirala s temo Družbeni položaj ljudi z gluhoslepoto v Sloveniji in na Madžarskem. Na Fakulteti za socialno delo sodeluje kot asistentka, je višja svetovalka na področju socialnega varstva, začetnica strokovnega dela in znanstvenega raziskovanja z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru. Kot soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, kjer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovna vodja, skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih. Je tudi soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepim Slovenije TAKTIL, avtorica številnih člankov in knjig s področja gluhoslepote. Bila je vključena v strokovno skupino Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije. Lani je prejela priznanje jabolko navdiha.

Marmelada iz grozdja

Grozdje očistimo in skuhamo v majhni količini vode. Nato ga na pasirsko spasiramo. Dobljeno kašo skuhamo, lahko dodamo še kakšno jabolko, po okusu sladkamo (20 dag na 1 kg sadja). Naložimo v kozarce ...

Rabarbara

Rabarbaro lahko uporabljamo dlje časa, po potrebi jo le olupimo. Prav pride za kompot, pito, zavitek (dodamo jo npr. k jabolkom), uporabimo jo lahko tudi za marmelado ali jo zamrznemo. 

Mladostniki in knjiga?

Branje otrok in mladostnikov je zelo pomembno za njihov razvoj, o tem je beseda tekla v Svetovalnici. Naša gostja je bila prejemnica priznanja Jabolko navdiha za projekt Rastoča knjiga, ravnateljica Osnovne šole Lava v Celju Marijana Kolenko. 

Ana Petrič: Vse je mogoče, če le vložiš nekaj energije, tudi čudeži.

Mag. Ana Petrič je direktorica DEOS Centra Notranje Gorice. Je vzor humanosti, človekoljubja, pred dvema letoma prejemnica priznanja Jabolko navdiha. Je pobudnica številnih projektov za kakovostnejše, prijetnejše sobivanje starejših in življenje sploh. Majhne pozornosti za veliko veselja je le eden izmed trenutno aktualnih projektov. Pogovarjali smo se o starosti, predsodkih, lepoti življenja s starejšimi, o odnosih, o vrednoti družine in praznikov.  

Vzgojiteljica Anica o tem kako so uspešno otroke navajali na nove jedi in okuse

V petek smo obeležili Dan slovenske hrane in naši otroci v vrtcih in šolah so bili tudi letos deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo mleko, kruh z maslom in medom ter jabolko. Predvsem vzgojiteljice v vrtcih se pogosto srečujejo z dejstvom, da otroci zavračajo hrano, ki jo ne poznajo. Upokojena vzgojiteljica Anica, ki je službovala v Župnijskem vrtcu na Vrhniki, nam je predstavila njihov posnemanja vreden pristop.

Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Jabolko navdiha za Inštitut Zlata pentljica

V oddaji smo gostili mlade, ki so nam vsem navdih - tako velik, da jim je jabolko navdiha podelil predsednik države Borut Pahor. Združeni so v Inštitutu zlata pentljica - vsi so premagali raka, ki je spremenil smer njihovega brezskrbnega otroštva in mladosti. Zdaj so junaki, ki majo kaj povedati – tudi to, kako se obnašati, ko zbolijo naši sošolci, prijatelji.