Is podcast
Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši kot sicer.
Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši kot sicer.
Poslušalka je prosila za nasvet, kaj narediti iz jabolk, ki padajo iz dreves, delno so poškodovana. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj vse sadje očisti, olupi in nareže na listke ter da dušiti. Jabolkom lahko doda kakšno hruško ali slivo. Po želji posladka ali doda limonin sok ter pokrito in počasi duši, da se omehča. To je lahko za poobedek, za sladico (z dodatkom sladoleda), lahko pa še vroče nalaga v kozarce in konzervira. To potem lahko čez leto uporabi za različne sladice, tudi npr. za jabolčno pito. Lahko pa tudi pripravi jabolčni zavitek, ga preloži na folijo in da zamrznit. Ko ga bo potrebovala, da lahko kar zamrznjenega da v pečico, čas peke bo za 15 minut daljši kot sicer.
Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo 2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom
Kaj lahko naredimo z zelenim paradižnikom, ki je na vrtu? Ga lahko za kaj uporabimo oz. shranimo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj ga naloži v leseno gajbico ali na police v kleti in pokrije s časopisnim papirjem. Tako bodo ti paradižniki počasi zoreli. Nekateri bodo kmalu rumeni, drugi pa morda šele ob božiču ... Zelen paradižnik lahko tudi uporabi za pripravo ajvarja. Poslušalka Marija je nato povedala recepte za paradižnik s hrenom. 3 kg zelenega paradižnika zmeljemo na mesoreznico, dodamo 2 žlici soli in pustimo stati 24 ur. Dobro odcedimo. Naribamo ½ kg hrena, dodamo 2 dl gorčice, 1 žlico sladkorja, ½ l vinskega kisa in 2 dl olja. Vse to dobro zmešamo in naložimo v male kozarčke. To je odlična priloga k narezkom
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.
Jabolka očistimo in narežemo na tanjše rezine ter jih damo v posodo. Za 10 kg jabolk potrebujemo ½ kg sladkorja. Tega raztopimo v mlačni vodi in to dolijemo v posodo, da so jabolka dobro pokrita. Posodo pokrijemo s prtom ali desko, a pazimo, da ni hermetično zaprto. Večkrat premešamo, da jabolka splavajo. Mešanje ponavljamo vsak dan. Nato se bo začel delati klobuk in tekočina bo vse bolj kisla. Potrebno bo 2 do 3 mesece, odvisno od toplote prostora. V mrzli klet se bo kis delal do novega leta ali pa še dlje. Klobuka ne odstranjujemo, le malo ga odmaknemo, ko pokušamo tekočino. Ko je dovolj kisla, odcedimo, jabolka ožamemo ali pa stisnemo na stiskalnico, odpadek damo na kompost ali med biološke odpadke. Sestra Nikolina je še svetovala, da se ob mlaju prilije liter ali dva vode, da se uravna kislost.
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.
Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.
Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.
Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.
Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.
Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.
Oglasila se je poslušalka Marija, ki večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo.
Oglasila se je poslušalka Marija, ki večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
Pehtranova potica, kutinova marmelada, njoki iz ostankov krompirja, shranjevanje kostanja ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino. (link: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/)
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.