Svetovalnica
Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.
Svetovalnica
Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.
Informativni prispevki
Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev. Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.
Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.
Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina.
Informativni prispevki
Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev. Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.
Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.
Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina.
Življenje išče pot
Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.
Življenje išče pot
Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.
Duhovna misel
Časnikar, ki se je pogovarjal z zakonskim parom pred zlato poroko, je zlatoporočenca vprašal, v čem je skrivnost njunega uspešnega ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Naš pogled
»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«
Pojdite in učite
Nadaljevali smo pogovor o obisku Madagaskarja in slovenskih misijonarjev na otoku. Jana Lampe in Janko Pirc sta povedala, kaj sporočata tistim, ki pravijo, da pomoč revnim deželam nima pomena. O upanju, napredku, vzgoji in veselju sta govorila.
Utrip Cerkve v Sloveniji
Tudi v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji nismo mogli mimo novih maš v Vojniku in Šmartnem pri Litiju, prisluhnili smo, kaj sta novomašnikoma Ambrožu Brezovšku in Matiji Golobu povedala novomašna pridigarja Tadej Linassi in Martin Golob. Skočili smo tudi ob avstrijsko mejo, v župnijo Remšnik, tam je bilo srečanje dveh škofov. Prisluhnili smo še, kaj prinaša nova številka revije Novi svet.
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče