Svetovalnica

VEČ ...|4. 7. 2025
Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

transplantdarovanje organovpresaditev organovzdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

VEČ ...|4. 7. 2025
Zakaj darovati organe?

Spregovorili smo o darovanju organov, ki je plemenito in človekoljubno dejanje - en sam darovalec lahko reši življenje osmim ljudem ali jim pomaga v hudi bolezni. Španija je najuspešnejša država na področju darovanja organov na svetu, kako nam gre v Sloveniji? Kdo se lahko opredeli kot darovalec, katere organe lahko darujemo po smrti in ali imajo svojci lahko kontakte s prejemniki organov? Naš gost je bil direktor Slovenija-Transplant Andrej Gadžijev.

Radio Ognjišče

transplantdarovanje organovpresaditev organovzdravstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 10. 2023
Po številu darovalcev smo v Sloveniji pri vrhu

Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev.  Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.

Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.

Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina. 

Po številu darovalcev smo v Sloveniji pri vrhu

Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev.  Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.

Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.

Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina. 

Informativni prispevki

Po številu darovalcev smo v Sloveniji pri vrhu

Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev.  Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.

Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.

Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina. 

VEČ ...|14. 10. 2023
Po številu darovalcev smo v Sloveniji pri vrhu

Vsako drugo oktobrsko soboto obeležujemo evropski dan darovanja organov in tkiv. Sporočilo letošnjega dogodka je, da ima vsak pravico in možnost odločanja glede darovanja organov. Odločitev se vedno upošteva, najpomembneje je, da se opredelim po premisleku in brez občutka prisile. Med državami, ki imajo zgolj program darovanja po ugotovljeni možganski smrti, smo bili v letu 2022 celo prvi na svetu, prav tako po številu presajenih src na milijon prebivalcev.  Andrej Gadžijev, dr. med, direktor Slovenija-transplant pojasnjuje: »Letošnji rezultati so zelo dobri in primerljivi z odličnimi lanskimi. Po zaključenem tretjem četrtletju smo v donatorskem programu zabeležili sedeminšestdeset primernih darovalcev, enainštirideset pa je bilo dejanskih, se pravi, da je bil vsaj en organ uspešno presajen v prejemnika. Umrli darovalci in darovalke so podarili 138 organov. Do začetka oktobra pa je bilo v UKC Ljubljana presajenih 91 organov našim prejemnikom.

Evropski dan darovanja je vsakoletna priložnost, da se javno zahvalimo svojcem, ki so ob izgubi bližnje osebe sprejeli odločitev in podprli darovanje organov in vsem, ki so se glede darovanja že opredelili in številčnim strokovnim ekipam, ki sodelujejo v postopkih od darovanja do presaditve. Zaupanje in sodelovanje vseh pripelje do tako dobrih rezultatov«.

Zato starejše od 15 let pozivajo k premisleku in opredelitvi glede darovanja za časa življenja. Andrej Gadžijev zato ob tej priložnosti vabi: »Obiščite prenovljeno spletno stran Slovenija-transplanta (www.slovenija-transplant.si) in se na podlagi informacij zamislite, kakšna bo vaša zadnja zapuščina. 

Nataša Ličen

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 8. 2022
Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

kristjani in darovanje organovzavrnitev zdravljenjapodaljševanje življenja

Življenje išče pot

Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

VEČ ...|26. 8. 2022
Odklonitev zdravljenja in darovanje organov po smrti

Ob dosežkih sodobne medicine se soočamo tudi z dilemami: Do kod podaljševati življenje in za kakšno ceno? Ali kristjan v težki fazi bolezni lahko odkloni zdravljenje in terapije, ki mu jih ponujajo zdravniki ali bi to nekdo lahko označil za samomor? Vprašanje smo postavili moralnemu teologu Gabrielu Kavčiču.

s. Meta Potočnik

kristjani in darovanje organovzavrnitev zdravljenjapodaljševanje življenja

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Pogovor o

VEČ ...|2. 7. 2025
Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Janez Cigler Kralj o pestrem političnem dogajanju

V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Za življenje

VEČ ...|5. 7. 2025
Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Zakaj in kako polniti baterije?

Razmišljali smo o tem, kako poletne počitnice izkoristiti za izboljšanje odnosov - med zakoncema in v družinskem okolju. Kaj s psihološkega in duhovnega vidika pomeni napolniti baterije in kaj lahko družine z najstniki vključijo v počitniški čas, da bi okrepili medsebojno povezanost? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

počitnicedopustvzgojadružinaoddihodmikduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|5. 7. 2025
Spominjamo se dne 5. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|5. 7. 2025
Kamen na kamen palača

Z nami je geolog Tristan Rome z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani odgovarjal na vprašanja povezana s kamni. Zaupal nam je, da kamni pripovedujejo zanimive zgodbe in nosijo sledi preteklega življenja, ki je po zemlji hodilo, ali plavalo pred več milijoni let.

Kamen na kamen palača

Z nami je geolog Tristan Rome z Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani odgovarjal na vprašanja povezana s kamni. Zaupal nam je, da kamni pripovedujejo zanimive zgodbe in nosijo sledi preteklega življenja, ki je po zemlji hodilo, ali plavalo pred več milijoni let.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost