Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.
Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.
Gost v tokratni oddaji je bil kapucin in alpinist br. Jakob Kunšič. Pravi, da mu je alpinizem dal veliko, hkrati pa ne dokončnega odgovora in poslanstva. Plezanje mu tudi danes omogoča, da razmišlja o čisto duhovnih stvareh, o tem, kako je v nebesih in kakšno bi bilo nebeško plezanje.
Gost v tokratni oddaji je bil kapucin in alpinist br. Jakob Kunšič. Pravi, da mu je alpinizem dal veliko, hkrati pa ne dokončnega odgovora in poslanstva. Plezanje mu tudi danes omogoča, da razmišlja o čisto duhovnih stvareh, o tem, kako je v nebesih in kakšno bi bilo nebeško plezanje.
Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.
Sprehodili smo se med svežimi utrinki s podelitve priznanj najuspešnejšim v alpinizmu, športnem plezanju in turnem smučanju v letu 2021. Svoje vtise so delili: naj športna plezalka Janja Garnbret, naj športni plezalec Luka Potočar, alpinistka leta Anja Petek, spregovoril je tudi načelnik alpinistične komisije Oto Žan. Na koncu smo spoznali alpinista, gorskega reševalca, morjeplovca in svetovnega popotnika Dušana Kukovca, ki je prejel priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1969 je kot prvi Slovenec preplezal klasično smer v Eigerju.
Tokrat sta nam delala družbo vrhunska alpinista, ki ju povezuje tudi skupna življenjska vrv. Večkratna dobitnica nagrade za alpinistko leta Tina Di Batista in njen življenjski spremljevalec Tomaž Jakofčič, gorski vodnik, ki je s klienti stal tudi na Everestu. Kako usklajujeta družinsko življenje in kaj počnejo v času karantene? Kako sicer izgleda življenje gorskega vodnika?
Tokrat sta nam delala družbo vrhunska alpinista, ki ju povezuje tudi skupna življenjska vrv. Večkratna dobitnica nagrade za alpinistko leta Tina Di Batista in njen življenjski spremljevalec Tomaž Jakofčič, gorski vodnik, ki je s klienti stal tudi na Everestu. Kako usklajujeta družinsko življenje in kaj počnejo v času karantene? Kako sicer izgleda življenje gorskega vodnika?
V oddaji smo predstavili Plezarno, novo pridobitev za ljubitelje športnega plezanja in odšli na svež zrak - v gozd.
V oddaji smo predstavili Plezarno, novo pridobitev za ljubitelje športnega plezanja in odšli na svež zrak - v gozd.
V vertikali smo se navezali s še aktualno naj alpinistko Marijo Jeglič - Meri. Kot pravi sama, v alpinizmu najbolj ceni dobro zgodbo. Pogovarjali smo se o treningu, odpravah, strahu in alpinističnem živjenju...
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
V spodbudi za gibanje ob koncu tedna smo predstavili Krpanov pohod za vse, ki bi se radi podali na raziskovanje naravne in kulturne dediščine Bloške planote.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalec bi rad pripravil okusno omako k pečenemu piščancu, ima tudi nekaj smetane ... Sestra Nikolina mu je svetovala, naj odvečno maščobo oz. mesni sok, ki nastane pri peki piščanca, odcedi in pripravi smetanov podmet. Smetani doda 2 žlički gorčice, lahko tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge in po želji nekaj gobovega ali česnovega instanta za pripravo kremne juhe ali pa pirine moke, kar razžvrkljamo med vodo. To zakuhamo v mesni sok od piščanca, lahko dodamo tudi nekaj narezanih gobic iz konzerve ali skrinje. Omaka bo okusnejša in lepo bo izgledalo, če bo možno potresti narezan drobnjak ...