Komentar Družina

VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

komentar

Komentar Družina

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Peter Štumpf

komentar

Sol in luč

VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

družbaizobraževanjeodnosi

Sol in luč

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.
Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.
VEČ ...|20. 8. 2019
Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.
Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

Tadej Sadar

družbaizobraževanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

kultura

Kulturni utrinki

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.
VEČ ...|16. 8. 2019
David Zabukovnik o prireditvi Družina poje
V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

Jože Bartolj

kultura

Komentar Družina

VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

duhovnostkomentarCerkev

Komentar Družina

Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Edvard Kovač

duhovnostkomentarCerkev

Od slike do besede

VEČ ...|13. 8. 2019
Družina, vezi treh generacij

Od slike do besede

Družina, vezi treh generacij
VEČ ...|13. 8. 2019

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|11. 8. 2019
Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

papeždružbapolitika

Iz življenja vesoljne Cerkve

Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu
Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.
VEČ ...|11. 8. 2019
Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu
Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

Marta Jerebič

papeždružbapolitika

Komentar Družina

VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto

O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto

O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

Prekmurjekomentar

Komentar Družina

S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

Emanuela Žerdin

Prekmurjekomentar

Komentar Družina

VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev

O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Graditelj živih občestev

O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

komentar

Komentar Družina

Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Janez Lesnika

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti

»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

Utihniti v monološkosti

»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

duhovnostduhovne vaje

Komentar Družina

Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

p. Milan Bizant

duhovnostduhovne vaje

Komentar Družina

VEČ ...|18. 7. 2019
Ateistične počitnice

Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.

Ateistične počitnice

Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.

komentardružba

Komentar Družina

Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.
VEČ ...|18. 7. 2019
Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.

Branko Cestnik

komentardružba

Srečanja

VEČ ...|16. 7. 2019
Subliminalna sporočila v risankah

Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?

Subliminalna sporočila v risankah

Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?

družbaizobraževanjeotrociodnosi

Srečanja

Subliminalna sporočila v risankah
Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?
VEČ ...|16. 7. 2019
Subliminalna sporočila v risankah
Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?

Marta Jerebič

družbaizobraževanjeotrociodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

komentar

Komentar Družina

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Tadej Strehovec

komentar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Komentar Družina

VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?

Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.

Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?

Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.

odnosipolitikakomentar

Komentar Družina

Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.

Sebastjan Valentan

odnosipolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Komentar Družina

VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev

Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.

Nora odločitev

Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.

komentar

Komentar Družina

Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.

Katarina Ropret

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Kakšen je moj odnos do duhovnikov?

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

komentar

Komentar Družina

Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Boštjan Debevec

komentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel

Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel

Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob
VEČ ...|18. 6. 2019
Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel
Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob

Robert Božič

kmetijstvosvetovanječebelarstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 6. 2019
Kosovel med mistiko in avantgardo - okrogla miza

V ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri bo ob izidu knjige Vsem naj bom neznan, v prostorih Galerije Družina okrogla miza s temo Srečko Kosovel: Med avantgardo in mistiko?.Srečanja se bodo udeležili: dr. Igor Grdina, dr. Alen Širca, urednik knjige dr. Miklavž Komelj in Andrej Lokar.

Kosovel med mistiko in avantgardo - okrogla miza

V ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri bo ob izidu knjige Vsem naj bom neznan, v prostorih Galerije Družina okrogla miza s temo Srečko Kosovel: Med avantgardo in mistiko?.Srečanja se bodo udeležili: dr. Igor Grdina, dr. Alen Širca, urednik knjige dr. Miklavž Komelj in Andrej Lokar.

Andrej Lokar

Kulturni utrinki

Kosovel med mistiko in avantgardo - okrogla miza
V ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri bo ob izidu knjige Vsem naj bom neznan, v prostorih Galerije Družina okrogla miza s temo Srečko Kosovel: Med avantgardo in mistiko?.Srečanja se bodo udeležili: dr. Igor Grdina, dr. Alen Širca, urednik knjige dr. Miklavž Komelj in Andrej Lokar.
VEČ ...|17. 6. 2019
Kosovel med mistiko in avantgardo - okrogla miza
V ponedeljek, 17. junija, ob 17. uri bo ob izidu knjige Vsem naj bom neznan, v prostorih Galerije Družina okrogla miza s temo Srečko Kosovel: Med avantgardo in mistiko?.Srečanja se bodo udeležili: dr. Igor Grdina, dr. Alen Širca, urednik knjige dr. Miklavž Komelj in Andrej Lokar.

Jože Bartolj

Andrej Lokar

Komentar Družina

VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Družina

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Komentar Družina

VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Komentar Družina

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji

Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Etiopijamisijondobrodelnost

Pojdite in učite

Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.
VEČ ...|2. 6. 2019
Odmevi prostovoljstva v Etiopiji
Pred meseci smo v Galeriji Družina posneli predstavitev prostovoljcev na salezijanskih misijonih v Etiopiji. Tokrat smo spoznali delo v bolnišnicah na severu misjinske dežele.

Jure Sešek

Etiopijamisijondobrodelnost

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Komentar Družina

VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa

Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

Evropa brez kompasa

Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

komentar

Komentar Družina

Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.

Ivan Štuhec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

komentardružbapolitika

Komentar Družina

Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Lahko družina postane sveta?

Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Informativni prispevki

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

Iz Betanije

VEČ ...|17. 5. 2019
Zasvojenost in družina

Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Zasvojenost in družina

Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Iz Betanije

Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.
VEČ ...|17. 5. 2019
Zasvojenost in družina
Z zakoncema Perko smo govorili o posledicah alkoholizma.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Evropa - demokracija ali diktatura?

Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

politikademokracijaevropaeu

Komentar Družina

Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.

Robert Petkovšek

politikademokracijaevropaeu

Naš pogled

VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic

Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Nevidni klic

Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

družbakomentardružina

Naš pogled

Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.
VEČ ...|14. 5. 2019
Nevidni klic
Razmišljanje ob tednu molitve za duhovne poklice in pred svetovnim dnevom družin.

Matjaž Merljak

družbakomentardružina

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.
VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Nataša Ličen

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni

Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Z napevom ljubezni

Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

komentarduhovnostmesec maj

Komentar Družina

Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.

Berta Golob

komentarduhovnostmesec maj

Sol in luč

VEČ ...|7. 5. 2019
Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.

V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.

V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

družbaodnosi

Sol in luč

Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.
V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.
VEČ ...|7. 5. 2019
Kylie Bisutti: Prodajajo idejo, da si moški želijo biti z modeli, ki jih vidijo v oglasih, in posledično ženske želijo biti ti modeli.
V oddaji smo slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Nisem angel avtorice Kylie Bisutti (založba Družina), katere podnaslov izda vsebino: Z modne piste Victoria’s Secret na pot za Gospodom. Kylie je v modni industiji dvignila kar precej prahu, ko je uspešno manekensko kariero pri 21-tih zamenjala za hojo za Kristusom.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2

V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Ruski komunizem 2

V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

družbaodnosipogovor

Od slike do besede

Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovor

Za življenje

VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih

O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

odnosidružina

Za življenje

p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.
VEČ ...|4. 5. 2019
p. dr. Christian Gostečnik o bistvenem v odnosih
O bistvenem v odnosih, družinskem vzdušju po prostih prazničnih dneh in tudi zakaj je veliki četrtek posebnega pomena za zakonce.

Blaž Lesnik

odnosidružina

Komentar Družina

VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč

Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

družbakomentarkulturaodnosi

Komentar Družina

Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.

Martin Kmetec

družbakomentarkulturaodnosi

Od slike do besede

VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma

Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma

Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

družbaizobraževanjepogovor

Od slike do besede

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družbaizobraževanjepogovor

Komentar Družina

VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?

Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?

Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

komentarduhovnostdružba

Komentar Družina

Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.

Alojz Rebula

komentarduhovnostdružba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2019
Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina

V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.

Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina

V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.

Hrvoje Marko Peruzović

Kulturni utrinki

Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina
V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.
VEČ ...|24. 4. 2019
Pogovor s slikarjem Hrvojem Markom Peruzovičem ob razstavi v galeriji Družina
V Kulturnih utrinkih smo gostili Akademskega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića, ki z razstavo sakralnega opusa gostuje v galeriji Družina v Ljubljani.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko Peruzović

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

praznovanjedružbakomentar

Komentar Družina

Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Pogovor o

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.
VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.
Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Od slike do besede

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Živim od tvojih besed

Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

kulturaodnosi

Od slike do besede

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kulturaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.
VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Komentar Družina

VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar Družina

Komentar Družina
VEČ ...|11. 4. 2019
Komentar Družina

Radio Ognjišče

Komentar Družina

VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana

Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

komentarpapeždružba

Komentar Družina

Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.

Branko Cestnik

komentarpapeždružba

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru

V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Informativni prispevki

Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.
VEČ ...|3. 4. 2019
Kaj je dom - okrogla miza o migracijah v Mariboru
V petek, 29. 3. 2019 je na Strossmayerjevi 15 v Mariboru potekala okrogla miza Slovenske karitas na temo migracij. Z gosti so osvetlili teme današnjih migracij in razvoja iz različnih zornih kotov. Sodelovali so predsednik Slovenske karitas nadškof msgr. Alojzij Cvikl, Saša Eržen, koordinatorica akcije ozaveščanja Kaj je dom? pri Slovenski karitas, Branko Maček, predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Goran Popović, učitelj razrednega pouka in socialni pedagog, ravnatelj OŠ Livada v Ljubljani, v Slovenijo se je preselil pred 25. leti, s. Slavka Cekuta, 11 let misijonarka v Albaniji, danes prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, kjer pomaga albanskim družinam, ambasadorka projekta MIND, s. Felicitas Nwabueze, po rodu iz Nigerije, 15 let deluje v Sloveniji v župniji Petrovče, Irma Šinkovec, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve RS ter Jana Lampe, vodja mednarodne humanitarne razvojne pomoči na Slovenski karitas.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?

V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Smo še sposobni čakati?

V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

duhovnostpogovor

Družinska kateheza

Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.
VEČ ...|2. 4. 2019
Smo še sposobni čakati?
V Družinski katehezi so Vilma in Dani Siter iz društva Družina in življenje ter duhovnik Rafko Klemenčič odgovarjali na vaša vprašanja. Ob prebiranju papeževe spodbude Radost ljubezni smo prišli do zadnjega dela 7. poglavja, ki govori o vzgoji. Pogovarjali smo se o sposobnosti čakanja, ki je danes tako težko dosegljiva, pa tudi o tem, kako se v družini naučimo živeti z drugim, ga prenašati, spoštovati. Dotaknili smo se tudi nevarnosti in pasti sodobne tehnologije.

Marjana Debevec

duhovnostpogovor

Komentar Družina

VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

politikadružbakomentar

Komentar Družina

Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.

Dejan Hozjan

politikadružbakomentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho

Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho

Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

komentarodnosidružba

Komentar Družina

Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?

Mojca Belc Magdič

komentarodnosidružba

Komentar Družina

VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja

Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Ob koncu življenja

Uvedba evtanazije v Sloveniji?

komentar

Komentar Družina

Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?

Barbara Kastelec

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Naš pogled

VEČ ...|20. 8. 2019
Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Je turizem v Ljubljani ušel z vrvice?

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Andrej Šinko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|21. 8. 2019
Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Prof. Marta Zabret in prof. Anton Meden: vloga staršev, šolski stres, računalniške igrice.

Pogovor o smo tokrat namenili začetku šolskega leta. Če imate osnovnošolca ali šolarja najstnika, otroka ali vnuka, prisluhnite profesorjema Marti Zabret in doktorju Antonu Medenu. Spregovorila sta o pomenu strukture v dnevu, o tem, kaj storiti s telefonom in računalnikom, o skrbi za otroke, če sta starša ločena, vlogi starih staršev, stresu, izsledkih raziskav med slovenskim šolarji, matematiki in postopnem prenosu odgovornosti zase na otroka.

Silvestra Sadar

družbaizobraževanjemladisvetovanjevzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|24. 8. 2019
Uganete? Veste? Poznate?

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Uganete? Veste? Poznate?

Natanael ga vpraša: Od kod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl. (Jn 1, 48)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|25. 8. 2019
21. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

21. nedelja med letom

Nagovor je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|25. 8. 2019
Častitljivi del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Častitljivi del

Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|25. 8. 2019
Sv. Ludvik IX, Francoski kralj

Sv. Ludvik IX, Francoski kralj

Radio Ognjišče

duhovnostspomin

Za nasmeh

VEČ ...|25. 8. 2019
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 8. 2019
Prerok Zaharija