Sveti Miklavž in tri kepe zlata

Od kod sveti Miklavž, kakšna je njegova zgodba? Spoznajte jo v verziji Marlene Fritsch in v prevodu Ane Virant. Zgodba je izšla pri Založbi Družina.

Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo

Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.

Adventna akcija Svetopisemske družbe

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo na prvo adventno nedeljo predstavili adventno akcijo Svetopisemske družbe, nato pa objavili drugi del pogovora z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu srcu. Tokrat smo se spominjali romanja kipov Fatimske Marije po slovenskih družinah, ko smo obhajali stoto obletnico prikazovanj v Fatimi.

Rastemo skozi izkušnje

Orodje za osebno rast in sožitje so izkušnje. Svoje, če jih prav obdelujemo in izkušnje ostalih, če jih prav sprejemamo. Le tako človek zori v ogledalu stvarne življenjske izkušnje. Zakaj ni dobro, če je družina osamljena, če je par sam, oddaljen od ostalega sorodstva? O tem smo se pogovarjali s sogovornikom, ki je z nami običajno ob drugačnih terminih dneva, prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku

Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.

Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu

V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.

Matej Keber: Je to način, da nas naredijo revne, šibke, hlapce?

Če je družina sposobna plačevati drage najemnine, mar ni potem sposobna tudi plačevati kreditov?

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Berlinski zid in zid v glavah

Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.

Posledice alkoholizma

Posledic alkoholizma ne čuti samo oseba, ki pije, ampak vsa družina. Svojo zgodbo in rešitev nam je zaupala članica Al-anona Marija.

Jakčeva razstaav v Novem mestu - Družina poje Adergas - Obletnica gledališča Idrija - Čufarjevi dnevi

V Galeriji Krka v Novem mestu je na ogled razstava pastelov Božidarja Jakca ob 120 letnici njegovega rojstva in 30 letnici smrti.KUD Pod lipo Adergas danes ob 19. uri pripravlja že tradicionalno osmo prireditev Družina poje.Idrija obeležuje 250-letnico izgradnje najstarejše zidane gledališke stavbe na Slovenskem, ter 130-letnico ustanovitve Dramatičnega društva Idrija. V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice se bodo prihodnjo sredo začeli 32. Čufarjevi dnevi.

Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje

Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.

Ivan Štuhec: Za poštenost gre

Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.

Leseni glavniki

Lestetikom je blagovna znamka, del nje so tudi leseni glavniki. Slobodana Slak skupaj z možem širi drugačno kakovost bivanja. Njena družina se je lotila tudi gradnje svojega doma.

Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate

Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.

Eric-Emmanuel Schmitt: Ognjena noč (neverjetno notranje popotovanje z življenjskim preobratom).

Éric-Emmanuel Schmitt je eden najbolj branih in prevajanih sodobnih francoskih pisateljev. V avtobiografski pripovedi Ognjena noč nam razkriva srečanje s smrtjo v puščavi, ko doživi svoj korenit preobrat v eni od noči, ki avtorjevo življenje spremeni za vedno.Med odpravo po sledeh velikega francoskega meniha in spreobrnjenca Charlesa de Foucaulda v saharsko puščavo na jugu Alžirije, se Éric oddalji od svojih prijateljev in se izgubi v neskončnem prostranstvu puščave, napol nag, brez vode in hrane. Obdaja ga le brezmejnost in tu doživi svojo ognjeno noč, ki so jo prehodili že drugi veliki mistiki pred njim. Nima besed, nima imena, kako bi poimenoval ta dotik. Nekdo povlekel iz prepada, ga iztrgal smrti in mu podaril življenje in predvsem spoznanje. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem

Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?

70 let Zagoriških fantov

Na Dobrepolju je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kralj ter Zagoriški fantje, ki že 70 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline. Častitljivi jubilej je skupina proslavila s slavnostnim koncertom sredi septembra na Vidmu, odlomke s prireditve je prinesla prva oktobrska oddaja o ljudski glasbi.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo

Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.

Lambergov brevir - Rodoslovna razstava v Ljubljani - Pravljice 300 zajcev

Danes odpirajo razstavo Odlično mesto ljubljansko in njegov prvi škof Sigismund Lamberg.V Ljubljani v galeriji Družina je na ogled razstava rodovnikov.Izšla je zbirka slovenskih ljudskih pravljic Tristo zajcev, s 44. ilustriranimi pripovedmi iz zapuščine Milka Matičetovega.

Matija Kavčič - pričevanje 1. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom, ki je bil rojen v družini s 14. otroki. Pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih je bilo pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... To je bil prvi del njegove pripovedi o zgodovini Snopkove družine.

Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša

O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.

Festival likovnih umetnosti Črno belo - Dragica Čadež v NM - Slikanica o Almi Karlin - Knjiga Božidarja Trefalta

Z odprtjem razstav se je v Kranju začel 8. mednarodni festival likovnih umetnosti na temo Črno in belo.V razstavišču Dolenjskega muzeja Jakčev dom v Novem mestu bodo drevi odprli razstavo Dragice Čadež.Osrednja knjižnica Celje je predstavila prvo slikanico za otroke o Almi M. Karlin. Jutri bo v Galerija Družina predstavitev knjige spominov Božidarja Trefalta.

Kakšen je naš odnos do stvarstva?

Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.

Jernej Pisk: Kolesarska učna ura

Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.

Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš

Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.

Jože Mlakar: 29 miljonov

Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.

Jože Bartolj: razstava Romanje za/s človekom

V Galeriji Družina razstavlja svoja dela umetnik Jože Bartolj. Gre za pregledno razstavo z naslovom Romanje za/s človekom.

Z mladimi na digitalno celino

Izzivi za svetost v digitalnem svetu.

Medičarstvo s tradicijo

Družina Perger v Slovenj Gradcu ustvarja medeni raj že od leta 1757. Stoletja ustvarjajo dobrote iz medu, tudi sveče in ostale izdelke, na osnovi starih receptov. Med je ključen, tudi vse ostale sestavine v izdelkih so naravne, brez umetnih barvil in konzervansov. Delajo z ljubeznijo, predano in kot so to delali stoletja nazaj.

Rana, ki jo je mogoče ozdraviti

Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.

Brené Brown: odlomki iz knjige Darovi nepopolnosti.

Povezanost je tisto zaradi česar smo tu. To daje smisel življenju. Neurobiološko smo tako ustvarjeni. Zato smo tukaj Je misel doktorice Brené Brown, ki je napisala knjigo Darovi nepopolnosti (založba Družina) v kateri opisuje Strah in sram: V življenju je bistveno, da smo prijazni do sebe, da se ljubimo.

David Zabukovnik o prireditvi Družina poje

V Andražu, pod Goro Oljko bo v nedeljo, 25. avgusta, ob 14.30 pod šotorom na igrišču prireditev družinskega petja vseh Slovencev z naslovom Družina poje. Letošnja je 36. po vrsti in bo v vsakem vremenu.

Edvard Kovač: Milina materine roke

O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.

Družina, vezi treh generacij

Tomaž Kunstelj o mandatu veleposlanika v Vatikanu

Zdaj že nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj je spregovoril o svojem delu veleposlanika, vatikanski diplomaciji, razkril pa je tudi, kaj je njegova družina ob slovesu podarila papežu.

S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto

O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.

Graditelj živih občestev

O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.

Utihniti v monološkosti

»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.

Ateistične počitnice

Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.

Subliminalna sporočila v risankah

Včasih smo govorili o subliminalnih oziroma prikritih sporočilih v rock glasbi. Kaj pa risanke? Kako so v teh predstavljeni ženski in moški liki ter družina? Je LGBT agenda v njih sploh še prikrita in ali lahko govorimo že o agendi zla?

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?

Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Nora odločitev

Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.

Kakšen je moj odnos do duhovnikov?

Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.

Nujno je in bo poskrbeti za dobro prehranjenost čebel

Poleg zakasnitve v razvoju čebeljih družin, zaradi pomanjkanja svežega nektarja in cvetnega prahu in zakasnitve v razvoju vegetacije, lahko v preostanku sezone pričakujemo tudi večjo prisotnost varoje v čebeljih družinah. Razmere katerim smo priča namreč dokaj ugodno vplivajo na njen razvoj, saj se zaradi mraza podaljša čas razvoja zalege, zato se iz posamezne celice pokrite zalege izvali vsaj ena varoja več kot bi se smela. Tudi na tem področju priporočamo pazljivost in redno spremljanje prisotnosti varoje v čebeljih družinah, pravi svetovalec specialist ČSS Simon Golob