O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

Velika noč med rojaki - 2. del

O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.

Bela nedelja

Duhovni nagovor je na nedeljo, ki jo v ljudskem izročilu imenujemo tudi “mala velika noč”, pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.

Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

Utrip dneva dne 3. 4.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah, še zmeraj pa je tu velika noč.

Veliki petek v Vatikanu: Križi otrok niso nič lažji in težji od križev odraslih.

Po temi pandemije Gospodovo vstajenje tudi v Jeruzalemu napoveduje začetek novega življenja.

Delež pozitivnih testov v Sloveniji včeraj skoraj 26-odstoten.

Vreme: Jutri povečini sončno in razmeroma hladno.

Velikonočno praznovanje zaradi protikoronskih ukrepov okrnjeno tudi v socialnovarstvenih ustanovah in v vojski.

V Ljubljani naj bi ta vikend s prvim odmerkom cepili večjo skupino starejših od 70 let.

SDS: Namen predloga ustavne obtožbe je ustvarjanje politične krize.

Velika noč

Duhovni nagovor na največji krščanski praznik - Veliko noč - je pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Spletni projekt Velika noč - Praznik življenja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst

Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velikonočna voščila misijonarjev

Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.

Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota

Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Vstopili smo v veliki teden 2020

Duhovno spodbudo in namige, kako vstopiti v največje skrivnosti naše vere v razmerah sredi epidemije, je z nami delil jezuit p. Damjan Ristić.

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?

O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velikonočno voščilo - upravitelj celjske škofije Rok Metličar

Velikonočno voščilo - novomeški škof Andrej Glavan

Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf

Velikonočno voščilo - mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Velikonočno voščilo - ljubljanski nadškof Stanislav Zore

Velikonočno voščilo - koprski škof Jurij Bizjak

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Papeževi govori ob veliki noči

Povzetki papeževih velikonočnih nagovorov in druge aktualne novice.

Velika noč, 2. del

Nadaljevanje velikonočnega utripa med rojaki po svetu: Melbourne, Lemont, Montreal, Essen.

Velika noč 2018

Oddaja bo prinesla velikonočni utrip iz slovenskih škofij in stolnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

Velika noč, 1. del

Velikonočni utrip med rojaki v Sydneyju, Buenos Airesu, Clevelandu, Hamiltonu in Freyming-Merlebachu.

Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.