Vstani in hodi

VEČ ...|25. 4. 2021
O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

bolnikiinvalidiepidemijaVelika nočLurd

Vstani in hodi

O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

VEČ ...|25. 4. 2021
O sprejemanju bolezni

Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica društva Hospic je med drugim spregovorila tudi o sprejemanju multiple skleroze, s katero že dolgo živi.
Msgr. Miro Šlibar, odgovoren za pastoralo zdravja pri slovenski škofovski konferenci ter lurški kaplan pa nam je med drugim zaupal, kako je postal bolniški duhovnik.

Damijana Medved

bolnikiinvalidiepidemijaVelika nočLurd

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 4. 2021
O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

upanjeVelika nočJezusljubezenbolezenduhovnost

Radijska kateheza

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

VEČ ...|17. 4. 2021
O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

upanjeVelika nočJezusljubezenbolezenduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 4. 2021
Velika noč med rojaki - 2. del

O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.

Velika noč med rojaki - 2. del

O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.

rojakidružba

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki - 2. del

O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.

VEČ ...|11. 4. 2021
Velika noč med rojaki - 2. del

O praznovanju velike noči smo se pogovarjali p. Metodom Ogorevcem iz ameriških Brezij - Lemonta pri Chicagu v ZDA, p. Darkom Žnidaršičem iz Merrylandsa v Sydneyju v Avstraliji in msgr. Janezom Pucljem iz Münchna v Nemčiji.

Matjaž Merljak

rojakidružba

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 4. 2021
Bela nedelja

Duhovni nagovor je na nedeljo, ki jo v ljudskem izročilu imenujemo tudi “mala velika noč”, pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Bela nedelja

Duhovni nagovor je na nedeljo, ki jo v ljudskem izročilu imenujemo tudi “mala velika noč”, pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

duhovnostnagovor

Duhovni nagovor

Bela nedelja

Duhovni nagovor je na nedeljo, ki jo v ljudskem izročilu imenujemo tudi “mala velika noč”, pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

VEČ ...|11. 4. 2021
Bela nedelja

Duhovni nagovor je na nedeljo, ki jo v ljudskem izročilu imenujemo tudi “mala velika noč”, pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Stanislav Lipovšek

duhovnostnagovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2021
Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.

rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.

VEČ ...|4. 4. 2021
Velika noč med rojaki

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako so jo praznovali naši rojaki v Melbournu v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi in v Freyming-Merlebachu v Franciji, so nam povedali p. Simon Peter Berlec, Franci Cukjati, Drago Gačnik in Jože Kamin.

Matjaž Merljak

rojaki

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 4. 2021
Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

velika nočstarejšibolezenživljenjesmrt

Nedeljski klepet

Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

VEČ ...|4. 4. 2021
Vera v večno življenje

Tokrat smo v duhu praznika z Metko Klevišar govorili o pomenu Velike noči in veri v večno življenje.

Damijana Medved

velika nočstarejšibolezenživljenjesmrt

Informativne oddaje

VEČ ...|3. 4. 2021
Utrip dneva dne 3. 4.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah, še zmeraj pa je tu velika noč.

Veliki petek v Vatikanu: Križi otrok niso nič lažji in težji od križev odraslih.

Po temi pandemije Gospodovo vstajenje tudi v Jeruzalemu napoveduje začetek novega življenja.

Delež pozitivnih testov v Sloveniji včeraj skoraj 26-odstoten.

Vreme: Jutri povečini sončno in razmeroma hladno.

Velikonočno praznovanje zaradi protikoronskih ukrepov okrnjeno tudi v socialnovarstvenih ustanovah in v vojski.

V Ljubljani naj bi ta vikend s prvim odmerkom cepili večjo skupino starejših od 70 let.

SDS: Namen predloga ustavne obtožbe je ustvarjanje politične krize.

Utrip dneva dne 3. 4.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah, še zmeraj pa je tu velika noč.

Veliki petek v Vatikanu: Križi otrok niso nič lažji in težji od križev odraslih.

Po temi pandemije Gospodovo vstajenje tudi v Jeruzalemu napoveduje začetek novega življenja.

Delež pozitivnih testov v Sloveniji včeraj skoraj 26-odstoten.

Vreme: Jutri povečini sončno in razmeroma hladno.

Velikonočno praznovanje zaradi protikoronskih ukrepov okrnjeno tudi v socialnovarstvenih ustanovah in v vojski.

V Ljubljani naj bi ta vikend s prvim odmerkom cepili večjo skupino starejših od 70 let.

SDS: Namen predloga ustavne obtožbe je ustvarjanje politične krize.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 3. 4.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah, še zmeraj pa je tu velika noč.

Veliki petek v Vatikanu: Križi otrok niso nič lažji in težji od križev odraslih.

Po temi pandemije Gospodovo vstajenje tudi v Jeruzalemu napoveduje začetek novega življenja.

Delež pozitivnih testov v Sloveniji včeraj skoraj 26-odstoten.

Vreme: Jutri povečini sončno in razmeroma hladno.

Velikonočno praznovanje zaradi protikoronskih ukrepov okrnjeno tudi v socialnovarstvenih ustanovah in v vojski.

V Ljubljani naj bi ta vikend s prvim odmerkom cepili večjo skupino starejših od 70 let.

SDS: Namen predloga ustavne obtožbe je ustvarjanje politične krize.

VEČ ...|3. 4. 2021
Utrip dneva dne 3. 4.

Velikonočno voščilo slovenskih škofov: Enkrat v blagodejnosti, sedaj v preizkušnjah, še zmeraj pa je tu velika noč.

Veliki petek v Vatikanu: Križi otrok niso nič lažji in težji od križev odraslih.

Po temi pandemije Gospodovo vstajenje tudi v Jeruzalemu napoveduje začetek novega življenja.

Delež pozitivnih testov v Sloveniji včeraj skoraj 26-odstoten.

Vreme: Jutri povečini sončno in razmeroma hladno.

Velikonočno praznovanje zaradi protikoronskih ukrepov okrnjeno tudi v socialnovarstvenih ustanovah in v vojski.

V Ljubljani naj bi ta vikend s prvim odmerkom cepili večjo skupino starejših od 70 let.

SDS: Namen predloga ustavne obtožbe je ustvarjanje politične krize.

Radio Ognjišče

infonovice

Duhovni nagovor

VEČ ...|3. 4. 2021
Velika noč

Duhovni nagovor na največji krščanski praznik - Veliko noč - je pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Velika noč

Duhovni nagovor na največji krščanski praznik - Veliko noč - je pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

duhovnost

Duhovni nagovor

Velika noč

Duhovni nagovor na največji krščanski praznik - Veliko noč - je pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

VEČ ...|3. 4. 2021
Velika noč

Duhovni nagovor na največji krščanski praznik - Veliko noč - je pripravil upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.

Stanislav Lipovšek

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2021
Spletni projekt Velika noč - Praznik življenja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst

Spletni projekt Velika noč - Praznik življenja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst

kultura

Kulturni utrinki

Spletni projekt Velika noč - Praznik življenja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst
VEČ ...|2. 4. 2021
Spletni projekt Velika noč - Praznik življenja Zveze cerkvenih pevskih zborov Trst

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 2. 2021
Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

postodpovedsvobodaJezusVelika noč

Komentar Časnik.si

Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

VEČ ...|17. 2. 2021
Niko Rupnik: Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo

V komentarju avtor piše o pomenu posta in Jezusovem zgledu v postenju. Poudarja, da post ne pomeni le post v hrani, ampak tudi post oči, post jezika, post poslušanja, post kot obvladovanje raznih grešnih nagnjenj. Ob postu je pomembna tudi molitev. Pravi post obrača vse naše duhovne moči in moči srca, vso našo notranjost proti Bogu in se ne konča z Veliko nočjo. Pomembna je odpoved lastni volji in sprejemanje Božje volje. Odločiti se in živeti post, pomeni boriti se za svobodo.

Niko Rupnik

postodpovedsvobodaJezusVelika noč

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Velika noč po svetu

Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velika noč po svetu
Kako to veliko noč, kot je še nismo imeli, doživljajo Slovenci po svetu in kako so slovenski duhovniki v teh časih povezani z rojaki, smo se pozanimali v Sydneyju, Stuttgartu, Hamiltonu, Lemontu in Buenos Airesu.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinakanadaavstralijazdanemčija

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 4. 2020
Velikonočna voščila misijonarjev

Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.

Velikonočna voščila misijonarjev

Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.

misijonivelika nočvoščilamisijonarji

Pojdite in učite

Velikonočna voščila misijonarjev
Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.
VEČ ...|12. 4. 2020
Velikonočna voščila misijonarjev
Slišali smo voščila iz misijonov. Vesela novica o vstalem Gospodu je namreč razveselila tudi Madagaskar, Etiopijo, Ruando, Brazilijo, Kanado, Ukrajino in ostale dežele, v katerih se razdajajo slovenski misijonarji.

Jure Sešek

misijonivelika nočvoščilamisijonarji

Sveta maša

VEČ ...|12. 4. 2020
Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota

Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota

Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota
Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.
VEČ ...|12. 4. 2020
Sv. maša - Velika noč - prenos iz stolnice sv. Nikolaja Murska Sobota
Maševal je domači škof ordinarij gospod Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Duhovni nagovor

Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Jurij Bizjak

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2020
Vstopili smo v veliki teden 2020

Duhovno spodbudo in namige, kako vstopiti v največje skrivnosti naše vere v razmerah sredi epidemije, je z nami delil jezuit p. Damjan Ristić.

Vstopili smo v veliki teden 2020

Duhovno spodbudo in namige, kako vstopiti v največje skrivnosti naše vere v razmerah sredi epidemije, je z nami delil jezuit p. Damjan Ristić.

duhovnostveliki tedenvelika nočsveto tridnevje

Svetovalnica

Vstopili smo v veliki teden 2020
Duhovno spodbudo in namige, kako vstopiti v največje skrivnosti naše vere v razmerah sredi epidemije, je z nami delil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|8. 4. 2020
Vstopili smo v veliki teden 2020
Duhovno spodbudo in namige, kako vstopiti v največje skrivnosti naše vere v razmerah sredi epidemije, je z nami delil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostveliki tedenvelika nočsveto tridnevje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Komentar Časnik.si

Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?
VEČ ...|8. 4. 2020
Jezus je vstal in živi
Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarkoronavirusivan štuheccerkev

Ostanimo povezani

VEČ ...|7. 4. 2020
Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

duhovnost

Ostanimo povezani

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!
»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.
VEČ ...|7. 4. 2020
Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!
»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano občestvo – pozdravi naših duhovnikov«, nagovoril župnik v Srednji vasi v Bohinju Martin Golob.

Marjan Bunič

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Verjamem v veselje!

Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

komentarkoronavirusinfo

Naš pogled

Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.
VEČ ...|7. 4. 2020
Verjamem v veselje!
Ob vstopu v veliki teden leta 1990 se je na ulicah in na voliščih trlo ljudi. Prve demokratične volitve so dale jasno sporočilo: Gre za Slovenijo. Gre za demokracijo. Gre za samostojno in novo pot, ki jo kaže tudi velika noč. Prinaša upanje in veselje do življenja. Prinaša ju, čeprav ju morda ne zmoremo zaznati.

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

cvetna nedeljevelika nočinfokoronaviruspogovorvrtsvetovanje

Informativni prispevki

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Alen Salihović

cvetna nedeljevelika nočinfokoronaviruspogovorvrtsvetovanje

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Vatikan in koronavirus

Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

papežpogovorinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.
VEČ ...|22. 3. 2020
Vatikan in koronavirus
Kako bo (je) letos (2020) Velika noč potekala v Vatikanu? Na to vprašanje nam je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve odgovoril duhovnik na doktorskem študiju v Rimu, Sebastijan Valentan.

Marta Jerebič

papežpogovorinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Velika noč med rojaki, 2. del

V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

inforojakivelika noč

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.
VEČ ...|28. 4. 2019
Velika noč med rojaki, 2. del
V drugi oddaji o veliki noči med rojaki po svetu smo poklicali p. Cirila Božiča v Melbourne v Avstralijo, Roberta Bresta v Buenos Aires v Argentino, Franca Letonja v Montreal v Kanado, msgr. Janeza Puclja v München v Nemčijo in Zvoneta Podvinskega v Göteborg na Švedsko. Povedali so o pripravah in praznovanju tega največjega krščanskega praznika.

Matjaž Merljak

inforojakivelika noč

Iz Betanije

VEČ ...|26. 4. 2019
Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?

O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?

O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

duhovnostodnosi

Iz Betanije

Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.
VEČ ...|26. 4. 2019
Velika noč - kako prenesti sporočilo svetu?
O tem nam je več povedal p. Janez Poljanšek DJ.

Mateja Subotičanec

duhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani

Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

komentarduhovnostdružba

Naš pogled

Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.
VEČ ...|23. 4. 2019
Tone Gorjup: Ko Vstalega zasenči Križani
Velika noč ni nujno praznik veselja, je pa praznik povezanosti s Kristusom. Pogosto se zgodi, da nam je bližji Križani kot Vstali. Razlike ni! A dokler nas obkrožajo sovraštvo, zlo, laž, strah, brezbrižnost in še marsikaj, je v ospredju križ. Ta pa je postal z Jezusove smrtjo znamenje odrešenja.

Tone Gorjup

komentarduhovnostdružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - upravitelj celjske škofije Rok Metličar

Velikonočno voščilo - upravitelj celjske škofije Rok Metličar

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - upravitelj celjske škofije Rok Metličar
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - upravitelj celjske škofije Rok Metličar

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - novomeški škof Andrej Glavan

Velikonočno voščilo - novomeški škof Andrej Glavan

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - novomeški škof Andrej Glavan
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - novomeški škof Andrej Glavan

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf

Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - murskosoboški škof Peter Štumpf

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Velikonočno voščilo - mariborski nadškof Alojzij Cvikl

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - mariborski nadškof Alojzij Cvikl
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - mariborski nadškof Alojzij Cvikl

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - ljubljanski nadškof Stanislav Zore

Velikonočno voščilo - ljubljanski nadškof Stanislav Zore

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - ljubljanski nadškof Stanislav Zore
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - ljubljanski nadškof Stanislav Zore

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - koprski škof Jurij Bizjak

Velikonočno voščilo - koprski škof Jurij Bizjak

voščilovelika noč

Informativni prispevki

Velikonočno voščilo - koprski škof Jurij Bizjak
VEČ ...|20. 4. 2019
Velikonočno voščilo - koprski škof Jurij Bizjak

Radio Ognjišče

voščilovelika noč

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Liturgika in pomen svetega tridnevja

Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Svetovalnica

Liturgika in pomen svetega tridnevja
Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.
VEČ ...|18. 4. 2019
Liturgika in pomen svetega tridnevja
Kdaj se začne veliki teden, kaj je sveto tridnevje, katere pesmi so primerne v postnem času, ob kateri uri naj bi se začela vigilija in kako je z datumom velike noči? Odgovore na ta in še druga vprašanja v povezi z liturgijo središča bogoslužnega leta smo iskali v Svetovalnici na veliki četrtek. Naša gostja je bila asistentka pri Katedri za liturgiko Teološke fakultete v Ljubljani Cecilija Oblonšek.

Blaž Lesnik

liturgijatridnevjevelika nočduhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Post in Velika noč v družini

V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

svetovanjepogovor

Svetovalnica

Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.
VEČ ...|17. 4. 2019
Post in Velika noč v družini
V oddaji smo gostili Manico Marolt mamico petih otrok, ki je z nami podelila nekaj izkušenj in konkretnih nasvetov, kako z majhnimi otroki doživeti post in kako pričakati velikonočno tridnevje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovor

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|8. 4. 2018
Papeževi govori ob veliki noči

Povzetki papeževih velikonočnih nagovorov in druge aktualne novice.

Papeževi govori ob veliki noči

Povzetki papeževih velikonočnih nagovorov in druge aktualne novice.

papežduhovnostvelika noč

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževi govori ob veliki noči
Povzetki papeževih velikonočnih nagovorov in druge aktualne novice.
VEČ ...|8. 4. 2018
Papeževi govori ob veliki noči
Povzetki papeževih velikonočnih nagovorov in druge aktualne novice.

Marta JerebičMarjana Debevec

papežduhovnostvelika noč

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2018
Velika noč, 2. del

Nadaljevanje velikonočnega utripa med rojaki po svetu: Melbourne, Lemont, Montreal, Essen.

Velika noč, 2. del

Nadaljevanje velikonočnega utripa med rojaki po svetu: Melbourne, Lemont, Montreal, Essen.

info

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 2. del
Nadaljevanje velikonočnega utripa med rojaki po svetu: Melbourne, Lemont, Montreal, Essen.
VEČ ...|8. 4. 2018
Velika noč, 2. del
Nadaljevanje velikonočnega utripa med rojaki po svetu: Melbourne, Lemont, Montreal, Essen.

Matjaž Merljak

info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 4. 2018
Velika noč 2018

Oddaja bo prinesla velikonočni utrip iz slovenskih škofij in stolnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

Velika noč 2018

Oddaja bo prinesla velikonočni utrip iz slovenskih škofij in stolnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Velika noč 2018
Oddaja bo prinesla velikonočni utrip iz slovenskih škofij in stolnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.
VEČ ...|3. 4. 2018
Velika noč 2018
Oddaja bo prinesla velikonočni utrip iz slovenskih škofij in stolnic v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

Matjaž MerljakPetra Stopar

infocerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2018
Velika noč, 1. del

Velikonočni utrip med rojaki v Sydneyju, Buenos Airesu, Clevelandu, Hamiltonu in Freyming-Merlebachu.

Velika noč, 1. del

Velikonočni utrip med rojaki v Sydneyju, Buenos Airesu, Clevelandu, Hamiltonu in Freyming-Merlebachu.

info

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč, 1. del
Velikonočni utrip med rojaki v Sydneyju, Buenos Airesu, Clevelandu, Hamiltonu in Freyming-Merlebachu.
VEČ ...|1. 4. 2018
Velika noč, 1. del
Velikonočni utrip med rojaki v Sydneyju, Buenos Airesu, Clevelandu, Hamiltonu in Freyming-Merlebachu.

Matjaž Merljak

info

Za sožitje

VEČ ...|27. 3. 2018
Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Osnovni koraki dobrega sodelovanja

Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Za sožitje

Osnovni koraki dobrega sodelovanja
Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.
VEČ ...|27. 3. 2018
Osnovni koraki dobrega sodelovanja
Prof. dr. Jože Ramovš je spregovoril o osnovah dobrega sodelovanja. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgojasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2021
Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Luka Tul

duhovnost

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 10. 2021
Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Novi koraki zadružnega povezovanja v dobro kmetov

Naš gost v nedeljski kmetijski oddaji je bil Stanko Tomšič, direktor kmetijske zadruge Trebnje-Krka, ki je minuli teden postal tudi direktor Zadružnega gospodarsko interesnega združenja K10+.

Robert Božič

kmetijstvozadrugepovezovanjenabava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba