Is podcast
Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.
Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc.
Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc.
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln.
Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln.
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
Neki človek je prišel k duhovniku in se je hotel ponorčevati ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 24. mednarodni lutkovni festival CIKL CAKL. Pripravljata ga Katoliško prosvetno društvo KPD Šmihel in Krščanska kulturna zveza KKZ iz Celovca. Na sporedu bodo predstave, ki temeljijo na klasičnih zgodbah in pravljicah, kot sta „Pika Nogavička“ ali „Sneguljčica“, do sodobnih predstav z grotesknimi vložki in virtuozno instrumentalno glasbo. Od danes do petka so v dopoldanskem času na sporedu različne predstave za šole in vrtce, na katere se je prijavilo več kot tisoč otrok. Kot je še povedal referent za gledališče pri KKZ Milan Piko, bodo na festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku v petek zvečer predstave za mladino in odrasle, v soboto bo festivalski dan za družine, v nedeljo po maši pa bo premiera domače lutkovne skupine.
Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.
V oddaji bomo predstavili Ivankine spominčice, multimedijsko predstavo, ki temelji na medvojnih dnevniških zapiskih in bo na ogled v četrtek 24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem domu Cerknica. Projekt, ki se dotika slovenske sprave nam bo predstavila Ivankina vnukinja, vokalistka in pripovedovalka Rebeka Hren Dragolič.
Poslušalko je zanimal recept za nadev za pehtranovo potico in ali jo lahko pripravi tudi iz polnozrnate moke. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da lahko, je pa videz in okus potice temu primeren. Če bo pripravljala iz polnozrnate moke, bo okus bolj poln, pri beli moki pa je potica bolj puhasta. Sestra še priporoča, da je med sestavinami vsaj malo bele moke. Za nadev pa potrebujemo skuto, ki naj bo bolj suha, da jo bomo kar s težavo razmazali po razvaljanem testu. Skuto dobro prepasiramo in dodamo sladkor, sol, malo limoninega soka, po potrebi žlico smetano, jajce ali pa rumenjaka, lahko tudi en vanilin puding. Po namazu potresemo narezan pehtran (ne ga vmešati med skuto!) in bogato potresemo z rozinami, ki smo jih namočili v rumu. S potico potem ravnamo kot smo vajeni (zavijanje, vzhajanje, prebadanje, mazanje z jajcem, peka ... )
Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek.