Bibliobus prihaja tudi v zamejstvo

Goriška knjižnica Franceta Bevka ima nov bibliobus. Nadomestil bo starega z letom izdelave 2005. Ob prevzemu je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je poudaril pomen čezmejnega delovanja potujoče knjižnice in se zahvalil za skrb za ohranjanje slovenske besede in za dostop do slovenske literature v zamejstvu. V novem sodobno opremljenem vozilu je prostora za okoli šest tisoč enot gradiva na osemdesetih metrih knjižnih polic. Potujoča knjižnica sicer mesečno obišče 85 lokacij v oddaljenih krajih, od tega tri v zamejstvu, in sicer v Doberdobu, Špetru in Bračanu. Ima 1800 stalnih članov. Novo vozilo je stalo 450.000 evrov in je opremljeno z najsodobnejšo IKT tehnologijo. Delovanje vseh električnih naprav zagotavljajo sončne celice, nameščene na strehi vozila. Nakup in opremo vozila sta polovično financirala Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za kulturo, polovično pa občine soustanoviteljice Goriške knjižnice.

Naredi takoj

Oče je težko pripravil sina, da pospravlja in počisti ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Vzgojnih izzivih in medsebojnih odnosih v današnjem času

Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik 

Kaj je bike fitting?

Tokrat smo se lotili pravilne nastavitve osnovnega prevoznega sredstva romarjev na poti od Marije k Mariji. V Preboldu smo obiskali mojstra tako imenovanega bike fittinga Nika Korberja in mu zastavili vrsto praktičnih vprašanj.

Velika zelena torba

V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …

Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.