Ajdov med čebelarstva Kelemen

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

16. 1. 2024
Ajdov med čebelarstva Kelemen

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 1. 2024
Ajdov med čebelarstva Kelemen

V Prekmurju smo med ponudniki lokalnih dobrot in izdelkov na Mini radijskih počitnicah v Moravskih toplicah, jeseni leta 2023, spoznali tudi Draga Kelemena iz Nemčevcev, ki je na pobudo žene pred desetimi leti na novo zgradil čebelnjak in začela sta s pridelavo medu ter ostalih medenih proizvodov. Njuna posebnost je med drugimi tudi ajdov med.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

VEČ ...|24. 2. 2026
Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

kulturanaravadediščinazgodovinatradicija

Zakladi naše dediščine

Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

VEČ ...|17. 2. 2026
Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinatradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

VEČ ...|10. 2. 2026
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

VEČ ...|3. 2. 2026
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

VEČ ...|27. 1. 2026
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

VEČ ...|13. 1. 2026
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

VEČ ...|6. 1. 2026
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Razstava Reka Soča, kino v Mozirju, umrl je Andrej Medved.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled dokumentarna razstava Reka Soča in njeni mostovi. V kulturnem domu v Mozirju je spet zaživel kino. Umrl je umetnostni zgodovinar in pesnik Andrej Medved.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostfilmKino MozirjeJon KanjirReka Soča in njeni mostovi