Is podcast
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
kultura narava družba dediščina kulinarika tradicija izročilo
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Zakladi naše dediščine
Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Lahko noč, moj angel
»Grem,« sem rekel, »pa četudi umrem!« In sem šel. In nisem umrl. Pa čeprav je bilo …
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Duhovna misel
Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Minute za kmetijstvo in podeželje
Petek 29. september je mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Žal še vedno velja, da bolj kot je družba razvita, večje so količine zavržene hrane, kar pa seveda ni prav in gre pravzaprav za protislovje razvitosti. Zavržena hrana namreč pomeni hudo in nepotrebno dodatno obremenjevanje Zemlje in izziv vseh nas je, da s hrano ravnamo spoštljivo in omogočimo, da bo na voljo vsem. Vse to pri nas v Sloveniji zasleduje tudi Akcijski načrt za izvajanje Strategije za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki je v sklepni fazi sprejemanja, pravi Tadeja Kvas Majer z MKGP.
Duhovna misel
Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).