Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Nataša Ličen

kultura narava družba dediščina kulinarika

1. 2. 2022
Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Nataša Ličen

VEČ ...|1. 2. 2022
Zimska vrtnica

Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine. 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

VEČ ...|24. 6. 2025
Venci sv. Ivana

V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

VEČ ...|17. 6. 2025
Korak dlje idrijske dediščine

Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo zgodovina turizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

VEČ ...|10. 6. 2025
Dušan Brejc, enolog o belokranjskih vinih

Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 6. 2025
Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

VEČ ...|3. 6. 2025
Pletenje iz ličja in vrbovih šib na ptujskem

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

kultura narava kulinarika

Zakladi naše dediščine

Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

VEČ ...|27. 5. 2025
Okusi Kamnika in tradicije gostilne Repnik

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

Nataša Ličen

kultura narava kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 5. 2025
Obnova Žičke kartuzije

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon. 

Obnova Žičke kartuzije

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon. 

kultura narava dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

Obnova Žičke kartuzije

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon. 

VEČ ...|20. 5. 2025
Obnova Žičke kartuzije

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 5. 2025
Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

zgodovina družba izobraževanje

Zakladi naše dediščine

Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

VEČ ...|13. 5. 2025
Vojna do konca - razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

Nataša Ličen

zgodovina družba izobraževanje

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|1. 7. 2025
Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Duhodnevnik

V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.

Tadej Sadar

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|27. 6. 2025
Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Akademija ob 180. obletnici rojstva Jakoba Aljaža

Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.

Blaž Lesnik

planinska zgodovinaJakob AljažOd doma do domaAljaževa potplaninstvonaravadomovina

Naš pogled

VEČ ...|1. 7. 2025
Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Dva Da Bogu, ki sem ju slišal od blizu

Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...

Rok Mihevc

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Pogovor o

VEČ ...|25. 6. 2025
Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Alojz Kovšca o politiki, vojnah in lovstvu

V prazničnem Pogovoru o smo gostili nekdanjega predsednika državnega sveta in aktualnega predsednika Lovske zveze Slovenije Alojza Kovšco. Z njim smo se pogovarjali o razdeljeni slovenski politiki, novih strankah, vojnih območjih, naši vlogi v EU in svetu, pa tudi o napadih medvedov.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 7. 2025
Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Nikiforos Vrettakos

V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 7. 2025
Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno?

Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti. 

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev