Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti.
Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti.
Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti.
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Zakladi naše dediščine
Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka.
Zakladi naše dediščine
V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.
Zakladi naše dediščine
V Kulturno etnološkem društvu Venček iz Štanjela na Krasu ohranjajo in oživljajo stare ljudske običaje, predvsem spletanje venčkov sv. Ivana. To šego so začeli obujati konec prejšnjega stoletja. Šega temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami. Venčki so za okras, predvsem pa za srečo in zaščito svojega doma. Od leta 2013 je spletanje venčkov sv. Ivana vpisano v slovenski Register žive kulturne dediščine.
Zakladi naše dediščine
Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine.
Zakladi naše dediščine
Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine.
Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Zakladi naše dediščine
Svetoletnim kolesarskim romarjem so posredno pomagali tudi belokranjski vinogradniki. Kako bogato je izročilo belokranjskih sort vinske trte, kako dvigniti ugled predvsem Modre frankinje, kako jo umestiti v ponudbo pri vrhunskih gostincih?, smo vprašali enologa Dušana Brejca.
Zakladi naše dediščine
Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Zakladi naše dediščine
Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.
Zakladi naše dediščine
Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon.
Zakladi naše dediščine
V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon.
Zakladi naše dediščine
Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.
Zakladi naše dediščine
Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.
Sol in luč
Eden največjih slovenskih psihologov, dr. Anton Trstenjak, je svojo zadnjo knjigo posvetil vprašanju temeljnih značilnosti slovenskega naroda, ki se je ohranjal skozi stoletja s kvaliteto.
»S to svojo knjigo gledam v slovensko preteklost, da bi zanesljiveje upali v prihodnost,« je zapisal v uvodu. Letos mineva trideset let od izzida knjige, zato smo se odločili, da vnovič prisluhnemo oddaji v kateri boste slišali tudi avtorja samega, ko je v pogovoru za Radio Ognjišče med drugim govoril prav o tej knjigi.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Večer za zakonce in družine
Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti.
Kulturni utrinki
Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.
Naš pogled
Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče