Is podcast
Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom.
Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom.
Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom.
Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.
Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.
Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let.
Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let.
Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila.
Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila.
Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.
Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.
Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.
Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.
Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja.
Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja.
Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice.
Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice.
Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih.
Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 3. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke dr. Tomaža Ivešića, Primoža Sturmana in spomine na očeta Eveline Jeza.
Prisluhnite čudovitemu razmisleku, ki nas popelje skozi čarobno popotovanje introspekcije ob prehodu leta. Govori o pomenu notranje inventure, iskanju ravnovesja med obveznostmi in trenutki miru, ter o drobnih iskricah, ki lahko zanetijo našo navdihnjenost za bolj polno življenje. Njene misli nas spomnijo na lepoto vsakdanjosti in pomen pristnosti, topline ter spoštovanja – do sebe in drugih. Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko tudi vi ustvarite prazničnost v vsakem dnevu.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje.
Ne le za telesne, tudi psihične izzive je potrebna kondicija. Hkrati pa je treba znati krmariti skozi pasti vsakdanjega časa tudi na drugih področjih. Nekaj namigov smo slišali in tudi nekoliko razmišljali o izzivih, ki čakajo Slovenijo v letošnjem letu.