V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«
V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«
V junijskem Večeru za zakonce in družine sta bila z nami 3. junija Metka in Ivan Vombergar iz župnije Ljubljana Zalog. Spoznala sta se pred 20 leti, Ivan je Argentinski Slovenec, Metka Štajerka iz Savinjske doline, Ivan pianist, Metka učiteljica, zdaj mama doma. Njun zakon so obogatili štirje otroci, od prvega do devetega razreda. Ivan rad skupaj z otroki gnete in oblikuje testo za kruh in potico, kar ga je v Buenos Airesu naučila stara mama. Druži ju veselje do glasbe, še posebej imata rada slavljenje, že peto leto pa vodita vsako jutro po zoomu slavilno molitev, ki se ji pridruži 5-8 slavilcev;). Takole pravita: »Najino skupno poslanstvo doživljava kot širjenje kvasa vere v družini, župniji in Cerkvi, da sva sol in luč, povsod kjer sva. Želiva, da bi vsi v naši lepi Sloveniji spoznali, da nismo sami, da nas ima Bog rad in je vedno z nami.«
Večer za zakonce in družine
Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.
Večer za zakonce in družine
Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.
Večer za zakonce in družine
Marinka in Aleš Čerin pri Družini in življenju pripravljata seminar za tiste, ki so že stari starši in za zakonce, katerih otroci odhajajo od doma. V Večeru za zakonce in družine sta med drugim spregovorila o tem, da je odnos mogoče graditi tudi v starosti in da otroci ne morejo biti nadomestek za njuno izpolnitev. Povedala pa sta tudi, kako sta sama doživljala odhod otrok od doma in kakšen odnos imata z vnuki.
Večer za zakonce in družine
Marinka in Aleš Čerin pri Družini in življenju pripravljata seminar za tiste, ki so že stari starši in za zakonce, katerih otroci odhajajo od doma. V Večeru za zakonce in družine sta med drugim spregovorila o tem, da je odnos mogoče graditi tudi v starosti in da otroci ne morejo biti nadomestek za njuno izpolnitev. Povedala pa sta tudi, kako sta sama doživljala odhod otrok od doma in kakšen odnos imata z vnuki.
Večer za zakonce in družine
Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti.
Večer za zakonce in družine
Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti.
Večer za zakonce in družine
Karmen in Boris Pečarič sta bila stara 16 in 18 let, ko sta se spoznala na avtobusu. Borisu je bila takoj všeč in rekel ji je: Ti boš moja žena! Kaj se je potem zgodilo, ste lahko slišali v Večeru za zakonce in družine. Poseben mejnik v njunem odnosu je predstavljalo srečanje z Zakonci za Kristusa. Kot pravita, sta takrat bolj kot sozakonca, začela spreminjati sebe in poglobila odnos z Bogom.
Večer za zakonce in družine
Karmen in Boris Pečarič sta bila stara 16 in 18 let, ko sta se spoznala na avtobusu. Borisu je bila takoj všeč in rekel ji je: Ti boš moja žena! Kaj se je potem zgodilo, ste lahko slišali v Večeru za zakonce in družine. Poseben mejnik v njunem odnosu je predstavljalo srečanje z Zakonci za Kristusa. Kot pravita, sta takrat bolj kot sozakonca, začela spreminjati sebe in poglobila odnos z Bogom.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Večer za zakonce in družine
V Večeru za zakonce in družine sta z nami iskriva sogovornika Klara in Blaž Otrin, ki sta svoje različne poglede na skupno zakonsko pot opisala v knjigi Dve zgodbi enega zakona. Zanimalo nas je, katere razlike so med njima še posebej prišle na dan, kako se jih učita premoščati, kaj si najtežje povesta in kako v zakonu ohranjata svežino ljubezni.
Večer za zakonce in družine
V Večeru za zakonce in družine sta z nami iskriva sogovornika Klara in Blaž Otrin, ki sta svoje različne poglede na skupno zakonsko pot opisala v knjigi Dve zgodbi enega zakona. Zanimalo nas je, katere razlike so med njima še posebej prišle na dan, kako se jih učita premoščati, kaj si najtežje povesta in kako v zakonu ohranjata svežino ljubezni.
Večer za zakonce in družine
Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.
Večer za zakonce in družine
Je lahko za starša večja bolečine od te, da si njegov otrok sam vzame življenje? S kakšnimi občutki se srečuje, kako je mogoče žalovanje in kako si lahko med seboj pomagajo, so v oddaji Večer za zakonce in družine pričevali nekateri starši. V Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani bo namreč marca zaživela skupina za starše, ki žalujejo po samomoru svojega otroka. Z nami v studiu je bil tudi njihov duhovni spremljevalec p. Ivan Platovnjak.
V Večeru za zakonce in družine iskreno in odprto govorimo o zakonu in družini ter Božjem pogledu na to mojstrovino stvarstva.
Z nami so različni zakonski pari, ki nam vsak s svojo zgodbo potrjujejo, da smo vsi na poti, cilj pa je isti.

Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Duhovna misel
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Kulturni utrinki
Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.