Is podcast Škof Jamnik z Baragovih dni z dobro novico Is podcast
Škof Jamnik z Baragovih dni z dobro novico

Kakšne dobre novice z Baragovih dni v Torontu prinaša ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik? V Slovenijo prihaja otroški pevski zbor Škrjančki iz Mendoze v Argentini, v katerem sodeluje 19 vnukov zborovodkinje Angelce Šmon Bajda. V oddaji tudi Dragi 2022, štipendijah, volitvah predsednika država in konferenci Mohorjeve družbe Celovec. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

11. 9. 2022
Škof Jamnik z Baragovih dni z dobro novico

Kakšne dobre novice z Baragovih dni v Torontu prinaša ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik? V Slovenijo prihaja otroški pevski zbor Škrjančki iz Mendoze v Argentini, v katerem sodeluje 19 vnukov zborovodkinje Angelce Šmon Bajda. V oddaji tudi Dragi 2022, štipendijah, volitvah predsednika država in konferenci Mohorjeve družbe Celovec. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|11. 9. 2022
Škof Jamnik z Baragovih dni z dobro novico

Kakšne dobre novice z Baragovih dni v Torontu prinaša ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik? V Slovenijo prihaja otroški pevski zbor Škrjančki iz Mendoze v Argentini, v katerem sodeluje 19 vnukov zborovodkinje Angelce Šmon Bajda. V oddaji tudi Dragi 2022, štipendijah, volitvah predsednika država in konferenci Mohorjeve družbe Celovec. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

VEČ ...|11. 4. 2024
50 let koroško slovenskega lutkarstva v Ljubljani

Koroški Slovenci bodo to soboto v Lutkovnem gledališču v Ljubljani praznovali 50. jubilej lutkovne dejavnosti v svoji sredi. Na odrih gledališča bodo odigrali uprizoritvi Sneguljčica in Generalka - nastopili bosta skupini iz Dobrle vasi, predvajali večjezični dokumentarni film s podnaslovi „Lutkarstvo upora“ (skozi film vodi „Panda“ Matije Solceta) ter postavili razstavo lutk, ki so plemenitile delo zadnjih petdeset let. Koroško manjšinsko lutkarstvo odlikuje borba za preživetje slovenskega jezika, kar se kaže predvsem v uporniških vsebinah predstav. Jubilejna uprizoritev, Mrličožerec Lutk Mladje KDZ - Koroške dijaške zveze, se ukvarja s tematiko represije slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Mlada ekipa blesti v animaciji, večglasnosti in s satiričnim podtonom, pod katerega se podpisuje mlada režiserka Ana Grilc.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

VEČ ...|9. 4. 2024
Evropski poslanci podprli koroške Slovence

Predstavniki političnih predstavniških organizacij koroških Slovencev so včeraj v Evropskem parlamentu v Bruslju predstavili svojo peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji, je za naš radio pojasnil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko. Najbolj problematična je uporaba slovenskega jezika v šolstvu in na sodiščih, predvsem so opozorili na razlike med zapisanimi pravicami in izvajanjem v praksi (samo 16 odstotkov vrtcev nudi dvojezično vzgojo in dvojezično sodstvo velja le za eno tretjino sodišč). Ne gre prezreti, da gre za skupno peticijo političnih organizacij naše narodne skupnosti v Avstriji. Kot je povedal Valentin Inzko, so jih evropski poslanci v njihovih prizadevanjih podprli.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

VEČ ...|8. 4. 2024
Minister Arčon na Hrvaškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes obiskal Reko in Lovran na Hrvaškem. Med izzivi naše narodne skupnosti je tudi učenje slovenskega jezika v hrvaških šolah. Največja težava je pomanjkanje učiteljev. Minister in državna sekretarka Vesna Humar sta obiskala tudi osnovno šolo Kozala, ki je ena od dveh na Reki, na kateri poteka pouk slovenskega jezika. Slovenska skupnost si že od leta 2008 prizadeva tudi, da bi na Hrvaškem imela vsaj en vrtec v slovenščini. Sicer pa na Hrvaškem, v Prezidu v Gorskem kotarju, nastaja vzorčna turistično-izobraževalna kmetija. Projekt je rezultat sodelovanja med uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter tamkajšnjo slovensko skupnostjo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

VEČ ...|7. 4. 2024
Koroška poje 2024 - 2. del

Predvajali smo drugi del posnetkov z letošnjega koncerta Koroška poje, in sicer zasedbe: Voxon Music Academy, Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje center, Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice, projektni zbor Mladina poje in skupno pesem vseh zborov. Posnetek najdete na tej povezavi. V oddaji smo predstavili tudi prireditve, ki bodo v nadaljevanju letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družba kultura petje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

družba rojaki kultura glasba zborovsko petje

Slovencem po svetu in domovini

Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

VEČ ...|5. 4. 2024
Zborovska koncerta v Prezidu in na Trbižu

Svetovni slovenski kongres v okviru projekta »Slovensko obrobje« v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Gorski kotar pripravlja tradicionalno srečanje zborov ob veliki noči, ki bo jutri zvečer v cerkvi sv. Vida v Prezidu na Hrvaškem. V duhu čezmejnega povezovanja bodo na koncertu sodelovali cerkveni pevski zbori z obeh strani meje. V kulturnem centru na Trbižu pa se bo to nedeljo popoldne odvijala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. V Beneški palači bodo letos nastopili Moški pevski zbor Triglav, Vokalna skupina Novum, Moški pevski zbor Bilka, Ženski pevski zbor Ajda, Mešani pevski zbor Gorotan, Goriški komorni zbor in Vokalna skupina Šumljak. Vstop na prireditev, ki se odvija pod pokroviteljstvom Občine Trbiž, je prost. Letošnjo izvedbo revije Koroška in Primorska pojeta po poročanju petnajstdnevnika Dom organizira Slovensko kulturno središče Planika v partnerstvu z Združenjem don Mario Cernet in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura glasba zborovsko petje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2024
Začetek šolskega leta v Argentini

Naši rojaki v Argentini so tudi letos šolsko leto v sobotnih slovenskih osnovnih šolah začeli s sveto mašo. Duhovnik Robert Brest jo je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v soboto, 16. marca, daroval na čast Svetemu Duhu in za pokojnega delegata dr. Jureta Rodeta, ki je rojake med iztekajočimi se poletnimi počitnicami na južni polobli zapustil in odšel po Božje plačilo. Robert Brest je po poročanju Svobodne Slovenije pri maši naglasil pomen učenja, kako vpliva na razvoj človeka in mu odpira možnosti za dobro v življenju. Ob koncu maše je pred oltar povabil vse učitelje in vsakemu podal posebni blagoslov, da bi lahko s pogumom, vso energijo in seveda z Božjo pomočjo začeli šolsko leto. Šolska referentka pa je poudarila, da naj bo šola tisti prostor, ki vse sprejme s prijaznim nasmehom, saj je družba, v kateri živimo, velikokrat neprijetna. Starše je povabila, naj sodelujejo z učitelji in spremljajo napredek svojih otrok. 

Začetek šolskega leta v Argentini

Naši rojaki v Argentini so tudi letos šolsko leto v sobotnih slovenskih osnovnih šolah začeli s sveto mašo. Duhovnik Robert Brest jo je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v soboto, 16. marca, daroval na čast Svetemu Duhu in za pokojnega delegata dr. Jureta Rodeta, ki je rojake med iztekajočimi se poletnimi počitnicami na južni polobli zapustil in odšel po Božje plačilo. Robert Brest je po poročanju Svobodne Slovenije pri maši naglasil pomen učenja, kako vpliva na razvoj človeka in mu odpira možnosti za dobro v življenju. Ob koncu maše je pred oltar povabil vse učitelje in vsakemu podal posebni blagoslov, da bi lahko s pogumom, vso energijo in seveda z Božjo pomočjo začeli šolsko leto. Šolska referentka pa je poudarila, da naj bo šola tisti prostor, ki vse sprejme s prijaznim nasmehom, saj je družba, v kateri živimo, velikokrat neprijetna. Starše je povabila, naj sodelujejo z učitelji in spremljajo napredek svojih otrok. 

družba rojaki cerkev šola

Slovencem po svetu in domovini

Začetek šolskega leta v Argentini

Naši rojaki v Argentini so tudi letos šolsko leto v sobotnih slovenskih osnovnih šolah začeli s sveto mašo. Duhovnik Robert Brest jo je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v soboto, 16. marca, daroval na čast Svetemu Duhu in za pokojnega delegata dr. Jureta Rodeta, ki je rojake med iztekajočimi se poletnimi počitnicami na južni polobli zapustil in odšel po Božje plačilo. Robert Brest je po poročanju Svobodne Slovenije pri maši naglasil pomen učenja, kako vpliva na razvoj človeka in mu odpira možnosti za dobro v življenju. Ob koncu maše je pred oltar povabil vse učitelje in vsakemu podal posebni blagoslov, da bi lahko s pogumom, vso energijo in seveda z Božjo pomočjo začeli šolsko leto. Šolska referentka pa je poudarila, da naj bo šola tisti prostor, ki vse sprejme s prijaznim nasmehom, saj je družba, v kateri živimo, velikokrat neprijetna. Starše je povabila, naj sodelujejo z učitelji in spremljajo napredek svojih otrok. 

VEČ ...|4. 4. 2024
Začetek šolskega leta v Argentini

Naši rojaki v Argentini so tudi letos šolsko leto v sobotnih slovenskih osnovnih šolah začeli s sveto mašo. Duhovnik Robert Brest jo je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v soboto, 16. marca, daroval na čast Svetemu Duhu in za pokojnega delegata dr. Jureta Rodeta, ki je rojake med iztekajočimi se poletnimi počitnicami na južni polobli zapustil in odšel po Božje plačilo. Robert Brest je po poročanju Svobodne Slovenije pri maši naglasil pomen učenja, kako vpliva na razvoj človeka in mu odpira možnosti za dobro v življenju. Ob koncu maše je pred oltar povabil vse učitelje in vsakemu podal posebni blagoslov, da bi lahko s pogumom, vso energijo in seveda z Božjo pomočjo začeli šolsko leto. Šolska referentka pa je poudarila, da naj bo šola tisti prostor, ki vse sprejme s prijaznim nasmehom, saj je družba, v kateri živimo, velikokrat neprijetna. Starše je povabila, naj sodelujejo z učitelji in spremljajo napredek svojih otrok. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev šola

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2024
Jožici Ličen v spomin

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Jožici Ličen v spomin

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Radio Ognjišče

spominživljenjeJožica Ličen

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Naš pogled

VEČ ...|9. 4. 2024
Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Skrb za ostarelo mami

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Mirjam Judež

komentardružbaodnosi

Sol in luč

VEČ ...|9. 4. 2024
Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Owen O’Kane: Desetkrat srečnejši.

Kdo si ne želi postati srečnejši? Psihoterapevt, nekdanji vodja kliničnega oddelka za duševno zdravje pri britanski državni zdravstveni službi, Owen O’Kane trdi, da ste lahko desetkrat srečnejši in pot opiše v istoimenski knjigi. Prevzemite odgovornost in se ne izgovarjajte na druge, pravi in nam ponuja tudi nekaj najnovejših orodij in tehnik, kako vzeti vajeti v svoje roke in se premakniti z mrtve točke. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Desetkrat srečnejši, ki jo je napisal Owen O’Kane in je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Petkov večer

VEČ ...|13. 4. 2024
Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Koncert Gregorja Ravnika v Bernardinu

V sklopu kratkega oddiha v Bernardinu z našimi poslušalci na začetku marca smo lahko prisluhnili enemu najuspešnejših mladih pevcev zabavne glasbe, ki pa enako odlično osvaja tudi klasične odre, Gregorju Ravniku. V akustičnem koncertu s kitaristom Markom Hrvatinom je zapel pesmi s svojega prvega albuma in povedal kar precej o svoji glasbi ter o sebi.

Radio Ognjišče

glasbadružba

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 4. 2024
Vabilo na Slovenski otroški zbor 2024

Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste. 

Vabilo na Slovenski otroški zbor 2024

Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnostSOZotroški zbordamijan močnik

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 4. 2024
Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

Marcel Krek

politikadružbainfo