Is podcast Ministrica Jaklitsch na Dragi mladih 2020: 2. del Is podcast
Ministrica Jaklitsch na Dragi mladih 2020: 2. del

Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?

Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...

Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!

Matjaž Merljak

rojaki zamejstvo

6. 12. 2020
Ministrica Jaklitsch na Dragi mladih 2020: 2. del

Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?

Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...

Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!

Matjaž Merljak

VEČ ...|6. 12. 2020
Ministrica Jaklitsch na Dragi mladih 2020: 2. del

Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?

Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...

Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!

Matjaž Merljak

rojakizamejstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 12. 2023
Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana

Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar. 

Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana

Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana

Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar. 

VEČ ...|3. 12. 2023
Trst, Gorica, Celovec, Ljubljana

Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 12. 2023
Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

VEČ ...|1. 12. 2023
Slovenski gledališki praznik v Celovcu

V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 11. 2023
Obletnica Slovenske vasi v Buenos Airesu

Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini.  Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.

Obletnica Slovenske vasi v Buenos Airesu

Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini.  Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Obletnica Slovenske vasi v Buenos Airesu

Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini.  Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.

VEČ ...|30. 11. 2023
Obletnica Slovenske vasi v Buenos Airesu

Eden od slovenskih domov v Buenos Airesu Slovenska vas je ta mesec praznoval svojo 71. obletnico. Slovesnost se je začela s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Kraljice, nato so počastili argentinsko in slovensko zastavo in himno. Geslo »DRUŽINA SMO. VSI SMO EDEN DRUGEMU LUČ« je bilo vodilo vsega jubilejnega programa. V svojih pozdravnih govorih so ga tudi omenjali predsednica društva Kristina Grbec, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in 3. sekretarka Tija Kuhar, ki je v tem času zamenjav zastopala Veleposlaništvo Republike Slovenije in se pohvalno spomnila mons. Janeza Hladnika, vizionarnega ustanovitelja Slovenske vasi. Kulturni del se je pričel s petjem otrok Slovenske šole Ireneja Friderika Barage pod prijaznim vodstvom Monike Urbanija, ki so navdušeno zapeli ob spremljavi kitar. Sledila je kratka veseloigra enodejanka »Podlaga zakonske sreče«. Režiser Dani Grbec je, kljub oviram, posrečeno izbral nositelje petih vlog in z njimi dosegel dinamično in humoristično predstavo sicer preprostega starejšega teksta. Za lažje razumevanje teksta, zlasti za udeležence ki ne govorijo slovensko, so bili podnaslovi v španščini.  Po veselem razpoloženju sodeč bomo lahko v Hladnikovem domu praznovali še mnogo obletnic, zapis za Svobodno Slovenijo zaključje Franci Sušnik. Igralci (Jeremías Žitnik kot mlad soprog SLAVOLJUB, Valerija Urbanija kot njegova žena DRAGOTINA, Pavla Grbec kot njena mati IVANA, Boris Rot kot zdravnik DR. PELIKAN in Helena Cerar kot kuharica JERICA) so dovršeno karakterizirali svojo vlogo, k čemur so odločno pripomogli tudi izbrani kostumi, frizure in maskiranje. November v Buenos Airesu, pa mraz kot da bi zima, ki bi se že pred časom morala umakniti, želela razsajati med nami kar do naslednje. Vendar se je vreme le sprevedrilo in smo v nedeljo 5. novembra bili obdarovani s krasnim dnevom. Številni udeleženci in zastopniki vseh buenosaireških slovenskih domov smo bili po zaslugi kuharic in strežnikov prav dobro pogoščeni s kosilom, med katerim je že animiral Duo Vater & Sohn, ki je nato mnoge zvabil na plesišče.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2023
Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

VEČ ...|27. 11. 2023
Zlata obletnica slovenske župnije v Gorici

V cerkvi sv. Ivana v Gorici so včeraj obhajali 50. obletnico ustanovitve Pastoralnega središča Slovencev.  Slovesno sveto mašo je vodil škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Poleg župnika, dekana in škofovega delegata Marijana Markežiča sta somaševala še duhovni pomočnik p. Jan Cvetek in p. Boštjan iz Kapele pri Novi Gorici. Sveto mašo so skrbno sooblikovali ministranti, skavti, pevski zbor in večja skupina sodelavcev. Skupnega kosila vseh zbranih vernikov se je udeležil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, kar je praznovanju dalo še prav poseben pečat medsebojne povezanosti. Škof Jamnik se je v homiliji zahvalil župniku in dekanu Marijanu Markežiču za dologoletno pastoralno delo na Goriškem, kjer deluje že 44 let. Odgovornost za Pastoralno središče je prevzel od msgr. Franca Močnika. V homiliji je posebej izpostavil, kako je ohranjanje vere, kulture in jezika pomembno, saj krepi človekovo identiteto in zavest iz kakšnih korenin rastemo. Posebej je bilo lepo videti veliko število skavtov, večjo ministrantsko zasedbo in čudovito prepevanje župnijskega pevskega zbora. Slovensko pastoralno življenje v Gorici je nadvse živahno in povezuje mnoge Slovence, ki živijo na Goriškem. Naj dobri Bog še naprej blagoslavlja in povezuje v eno družino naše drage Slovence, ki s tako zvestobo in srčnostjo skrbijo za svoj jezik, kulturo in živijo pristno krščansko življenje, je še zapisal škof Jamnik.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 11. 2023
Mirko Vasle, Gabriel Hribar in Andrej Fink

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

Mirko Vasle, Gabriel Hribar in Andrej Fink

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

družba

Slovencem po svetu in domovini

Mirko Vasle, Gabriel Hribar in Andrej Fink

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

VEČ ...|26. 11. 2023
Mirko Vasle, Gabriel Hribar in Andrej Fink

Pogovor z Mirkom Vasletom, urednikom radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki že 36 let oddaja v Buenos Airesu v Argentini, [12:55] predsednik Enotne liste Gabriel Hribar nam je pojasnil, kaj v skupni izjavi od vlade na Dunaju pričakujejo koroški Slovenci, [26:55] slišali ste še nekaj misli prof. dr. Andreja Finka o narodni identiteti ter novice.

Matjaž Merljak

družba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 11. 2023
Skupna izjava koroških Slovencev

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

Skupna izjava koroških Slovencev

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

družba

Slovencem po svetu in domovini

Skupna izjava koroških Slovencev

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

VEČ ...|24. 11. 2023
Skupna izjava koroških Slovencev

Organizacije koroških Slovencev: Narodni svet, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter enotna lista so objavile skupno izjavo, v kateri opozarjajo, da mnoge obljube narodnim skupnostim v Avstriji niso izpolnjene, je za naš radio pojasnil predsednik Enotne liste Gabriel Hribar. Nujno bi bilo treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh od jasli do univerze. Pozivajo k nujnim ukrepom in jasnim zakonskim določbam za zagotovitev uporabe slovenskega jezika na sodiščih in v javni upravi na celotnem dvojezičnem območju. Krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij, Skupnost koroških Slovenk in Slovencev ter politična stranka Enotna lista opozarjajo tudi na potrebo po spremembi Zakona o narodnih skupnostih. Težave se kopičijo že desetletje in so veliko večje in pomembnejše od korakov naprej, ki so bili storjeni v zadnjem času: povečanje podpore manjšinam in za medije in sprememba člena sporazuma o osnovnem šolstvu. 

Matjaž Merljak

družba

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Svetovalnica

VEČ ...|4. 12. 2023
Prezračevanje z rekuperacijo in toplotne črpalke

V hladnem obdobju leta večino časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih si želimo čist in primerno topel zrak. Tokrat smo v Svetovalnici govorili o prezračevanju z rekuperacijo in toplotnih črpalkah, ki so v zadnjem desetletju postale zelo razširjene. Z nami je bil strokovnjak iz podjetja Veto Group Gregor Stare.

Prezračevanje z rekuperacijo in toplotne črpalke

V hladnem obdobju leta večino časa preživimo v zaprtih prostorih, v katerih si želimo čist in primerno topel zrak. Tokrat smo v Svetovalnici govorili o prezračevanju z rekuperacijo in toplotnih črpalkah, ki so v zadnjem desetletju postale zelo razširjene. Z nami je bil strokovnjak iz podjetja Veto Group Gregor Stare.

Blaž Lesnik

svetovanje

Pogovor o

VEČ ...|29. 11. 2023
Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Balažic in dr. Gregorčič o evropskih volitvah in nepodobni vladi

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Alen Salihović

politikaživljenjeinfoslsmarko balažicpeter gregorčič

Program zadnjega tedna

VEČ ...|4. 12. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. december 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. december 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|4. 12. 2023
Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Angel dvojne polne črte

Nepremišljeni ljudje prehitevajo kjerkoli in kadarkoli. Tudi, ko je …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 12. 2023
V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

V Furlaniji-Julijski krajini ne bodo ukinjali slovenskih šol

Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo