Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Naš gost
Ker je bila prva, ki je koroška slovenska narečja dokumentirala s kamero, ji upravičeno pravijo Pionirka avdiovizualne dialektologije. Sicer pa se jezikoslovka in etnologinja z avstrijske Koroške veliko posvečala bukovniku Andreju Šusterju Drabosnjaku, ukvarjala pa se je tudi s temami ljudske kulture, koroškega ljudskega pismenstva in večjezičnosti.
Slovencem po svetu in domovini
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
Slovencem po svetu in domovini
V Tinjah na avstrijskem Koroškem so že pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, preteklo soboto pa je tam potekalo prvo virtualno Novoletno srečanje o digitalizaciji in drugih izzivih. Slišali ste pogovor z Mihom Dolinškom, ki že več kot 40 let živi vizijo o filmu med koroškimi Slovenci.
Slovencem po svetu in domovini
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Slovencem po svetu in domovini
Kakšna je zavest do jezika v svetu, kako se odzvati na beg možganov, kako lahko k dvigu zavesti o Slovencih v zamejstvu prispevajo tisti, ki pridejo na študij v Ljubljano?
Konec avgusta je na Opčinah pri Trstu v okviru 55. študijskih dni Draga potekalo srečanje Draga mladih. Pripravilo ga je društvo Mosp - Mladi v odkrivanju skupnih poti skupaj s Slovenskim kulturnim klubom. Gostja je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Odgovarjala je na zanimiva vprašanja mladih. V pretekli oddaji ste slišali: kakšni so izzivi ministrske funkcije, zakaj je v Sloveniji tako malo vedenja o zamejcih, so res ’zamejci’ ali morda ’predmejci’, zakaj v slovenskih učbenikih ni več zamejskih tematik ...
Tokrat pa ste slišali odgovore na vprašanja: kakšna je zavest do slovenskega jezika in kulture po svetu, kaj svetuje mladim, ki se odpravijo na študij v Ljubljano, kakšna je prihodnost manjšine glede na beg možganov, ali z zamejci in zamejstvom čuti vsa slovenska vlada. Spregovorili je še o svojih koreninah, o Kočevarskih Nemcih, ki so prav tako kot zamejci v Sloveniji premalo poznani. Vabljeni k poslušanju!
Slovencem po svetu in domovini
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Slovencem po svetu in domovini
Eden zadnjih beneških Čedermacov, mons. Maríno Qualizza, je praznoval 80. rojstni dan - zadruga Most je izdala njegove uvodnike, ki jih je pisal kot odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom (sogovornik: urednik Ezio Gosgnach); Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa deluje že 30 let (sogovornik: predsednik Tone Kajzer); Naš dom San Justo v Buenos Airesu je obeležil 64. obletnico (sogovornik: predsednik Andrej Mehle).
Slovencem po svetu in domovini
V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.
Slovencem po svetu in domovini
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo gostili zgodovinarja mag. Radovana Pulka, ki je avtor dveh knjih o ruski emigraciji, ki se je po oktobrski revoluciji preselila na slovensko ozemlje. Predstavili smo delo Rusko zamejstvo v slovenskih deželah, ki je lani izšlo pri Zgodovinskem društvu Kidričevo.
Moja zgodba
Slovencem po svetu in domovini
Tudi naši rojaki po svetu so praznovali dan državnosti, med drugim v Bruslju in drugod v Belgiji, v Sydneyju v Avstraliji, v Buenos Airesu v Argentini, v Hamiltonu v Kanadi pa so imeli že 30. Slovenski dan. Več ste slišali tudi o prireditvah, ki bodo v prihodnjih dneh potekale v Sloveniji in bodo osvetlile pomen Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu.
Slovencem po svetu in domovini
Slovencem po svetu in domovini
Krščanska kulturna zveza uspešno izpeljala festival Tribuna, pripravlja pa pevsko srečanje Koroška poje, Dekliški zbor sv. Stanislava nastopil pri rojakih v Kanadi, v studiu smo gostili mladega harmonikarja Jonathana Gregoriča iz Kanade, John Corselis posthumno odlikovan, umrl izseljenskih duhovnik Jože Cimerman.
Slovencem po svetu in domovini
Duhovna misel
Nekoč sta živela dva psa: Tedi in Bobi. Nekega dne sta se sprehajala po gozdu. Bilo je vroče in bila sta žejna, zato sta bila vesela, ko sta našla ribnik s ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Glasbena matica v Clevelandu je bila ustanovljena leta 1930 kot Samostojna Zarja, kot poganjek Socialistične Zarje, ki pa je bila ustanovljena leta 1916. Ta velika slovenska pevska skupina je leta 1940 uradno spremenila ime v Glasbena matica in imela sedež v Slovenskem narodnem domu na aveniji St. Clair. V tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bil ta pevski zbor, predvsem pod vodstvom Antona Schubla iz Metropolitanske opere in Ivana Zormana, glasbenega direktorja in organista župnije sv. Lovrenca v Clevelandu, znan po številnih opernih in slovenskih predstavah. Toda zlata leta so se spremenila v leta somraka, z upadanjem števila članov in obiskovalcev. Jutri, v soboto, 18. oktobra, popoldne, bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Clevelandu, še zadnji Hura. Glasbena matica bo imela svoj zadnji koncert v zgodovini.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. oktober 2025 ob 05-ih
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Petkov večer
V oddajo je prišla mlada koroška kantavtorica, ki bogati slovenski glasbeni prostor že 15 let. Običajno ustvarja glasbo na poezijo Ferija Lainščka, zdaj pa se predstavlja s samostojnim albumom v angleškem jeziku. Prisluhnite Ditki.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.