Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

13. 3. 2025
Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

Nataša Ličen

VEČ ...|13. 3. 2025
Slovenka leta 2024

Jolanda Grom Ravnikar je Slovenka leta 2024, dolgoletna prostovoljka na ljubljanskem Onkološkem inštitutu, kjer se srečuje z ljudmi, ki so v hudi stiski. Vrsto let organizira dobrodelni koncert za Junake tretjega nadstropja, za otroke, ki so zboleli za rakom. Zbrani denar je vedno namenjen nakupu medicinske opreme zanje. Jolandino življenje je polno preizkušenj, odraščala je ob bolezni in izgubi v družini, prezgodaj se je morala osamosvojiti, poskrbeti za mlajšega brata, čeprav še sama otrok, in odrasti dobesedno čez noč. A kljub vsemu ostaja polna upanja in vere v boljšo prihodnost. Ob prejemu priznanja smo pogovor z njo ponovili. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Via positiva

VEČ ... |
Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

družbapogovorodnosiizobraževanjepoklickomunikacija

Via positiva

Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

VEČ ...|22. 1. 2026
Naučila sem se celo reči: Tega pa ne bom

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiizobraževanjepoklickomunikacija

Via positiva

VEČ ... |
Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

družbapogovorodnosi

Via positiva

Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

VEČ ...|15. 1. 2026
Ples Bojke Bojane Čebulj

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Via positiva

VEČ ... |
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Via positiva

Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

VEČ ...|8. 1. 2026
Gasparijeva dediščina 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Nataša Ličen

pogovordediščinaizročilozgodovinadružbakultura

Via positiva

VEČ ... |
Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

VEČ ...|1. 1. 2026
Sveta ne poganja denar, temveč dobro odnosi 

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Via positiva

VEČ ... |
Nataša Konc Lorenzzuti

V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.  

Nataša Konc Lorenzzuti

V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.  

družbapogovorodnosikultura

Via positiva

Nataša Konc Lorenzzuti

V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.  

VEČ ...|25. 12. 2025
Nataša Konc Lorenzzuti

V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.  

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikultura

Via positiva

VEČ ... |
Janez Dovč

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah. 

Janez Dovč

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah. 

glasbaodnosikulturapogovor

Via positiva

Janez Dovč

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah. 

VEČ ...|18. 12. 2025
Janez Dovč

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah. 

Nataša Ličen

glasbaodnosikulturapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Samo Rugelj

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.  

Dr. Samo Rugelj

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.  

družbaodnosikultura

Via positiva

Dr. Samo Rugelj

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.  

VEČ ...|11. 12. 2025
Dr. Samo Rugelj

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.  

Nataša Ličen

družbaodnosikultura

Via positiva

VEČ ... |
Prof. dr. Danica Purg, prejemnica Oskarja menedžerskega razmišljanja

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«     

Prof. dr. Danica Purg, prejemnica Oskarja menedžerskega razmišljanja

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«     

okoljeposlovnostizobraževanješoladružbamenedžerstvo

Via positiva

Prof. dr. Danica Purg, prejemnica Oskarja menedžerskega razmišljanja

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«     

VEČ ...|4. 12. 2025
Prof. dr. Danica Purg, prejemnica Oskarja menedžerskega razmišljanja

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«     

Nataša Ličen

okoljeposlovnostizobraževanješoladružbamenedžerstvo

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Marjan Bunič

jezikpravila

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Pojdite in učite

VEČ ... |
Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Srečanje ob 70-letnici Janeza Krmelja

V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.

Jure Sešek

duhovnostmisijonjanez krmeljmetka skubicampitafa

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ... |
Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

Nedelja Božje besede, škofje o obisku ad limina

V oddaji ste slišali, kaj so škofje za naš radio povedali o vtisih po nedavnem obisku ad limina pri papežu Leonu, govorili smo tudi o Nedelji Božje besede, o molitveni osmini za edinost kristjanov in poročali o spremljevalnem dogajanju Svetopisemskega maratona. Objavili smo tudi izseke nagovorov s pogrebne maše duhovnika in urednika revije Ognjišče msgr. Silvestra Čuka.

Petra Stopar Rok Mihevc

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ... |
Ekumenizem – dr. Jan Dominik Bogataj

V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj. 

Ekumenizem – dr. Jan Dominik Bogataj

V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj. 

Radio Ognjišče

cerkevinfoduhovnost