Is podcast Jure Tori: Več kot igram, bolj uživam. Is podcast
Jure Tori: Več kot igram, bolj uživam.

V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe. 

Nataša Ličen

odnosi pogovor glasba

9. 2. 2023
Jure Tori: Več kot igram, bolj uživam.

V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe. 

Nataša Ličen

VEČ ...|9. 2. 2023
Jure Tori: Več kot igram, bolj uživam.

V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe. 

Nataša Ličen

odnosipogovorglasba

Via positiva

VEČ ...|1. 6. 2023
Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Via positiva

Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

VEČ ...|1. 6. 2023
Dr. Miha Kos: Naučimo se učiti. Prvi učitelji so starši, kot so učitelji tudi vzgojitelji

Vsakič, ko nekaj spoznamo, spoznamo tudi, koliko lahko še spoznamo. Ljudje smo radovedna bitja, želimo vedeti. Za to pa je potreben določen napor in koristno je, če nam kdo pri tem pomaga ali vsaj spodbuja, v kateri smeri iskati odgovore. To naj bi bilo osnovno poslanstvo učiteljev oziroma šole, da nas uči učiti se, kljub padcem in neuspehom, vedno znova in znova. Ob tradicionalnem, letos že 14-em, Znanstivalu, festivalu znanosti, radovednosti in ustvarjalnosti, smo gostili direktorja Hiše eksperimentov dr. Miho Kosa.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Via positiva

VEČ ...|25. 5. 2023
Tadej Kaube Ni vseeno, vse je eno

Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop. 

Tadej Kaube Ni vseeno, vse je eno

Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop. 

družba pogovor odnosi

Via positiva

Tadej Kaube Ni vseeno, vse je eno

Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop. 

VEČ ...|25. 5. 2023
Tadej Kaube Ni vseeno, vse je eno

Dosegel je uspešno kariero v poklicu, bil lastnik inovativnega sodobnega frizerskega ateljeja, postal širše prepoznaven, a Tadeja Kaubeta je življenje klicalo še v drugačne smeri, napisal je knjigo Ni vseeno, vse je eno. Piše že tretjo, o osebni rasti. Spoznal je, da je živel kariero, ne pa svojega življenja. Pogovor pred našim mikrofonom je bil zanj premierni javni radijski nastop. 

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|18. 5. 2023
Milan Plešec - Biblia Carniolica

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.

Milan Plešec - Biblia Carniolica

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.

kultura narava spomin

Via positiva

Milan Plešec - Biblia Carniolica

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.

VEČ ...|18. 5. 2023
Milan Plešec - Biblia Carniolica

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.

Radio Ognjišče

kultura narava spomin

Via positiva

VEČ ...|11. 5. 2023
Nabiralništvo: dr. Katja Rebolj

Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.

Nabiralništvo: dr. Katja Rebolj

Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.

narava

Via positiva

Nabiralništvo: dr. Katja Rebolj

Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.

VEČ ...|11. 5. 2023
Nabiralništvo: dr. Katja Rebolj

Kako živijo nabiralci, kaj vse se skriva okoli nas, v naravnem okolju, kako bi tudi sami zaživeli bolj naravno? Pred prvim slovenskim Festivalom nabiralništva smo v gostili dr. Katjo Rebolj, biologinjo, doktorico znanosti, nabiralko in čebelarko, ki je spisala tudi knjigi o divjih rastlinah.

Radio Ognjišče

narava

Via positiva

VEČ ...|4. 5. 2023
Kako živeti čuječnost in kaj to sploh je?

Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.

Kako živeti čuječnost in kaj to sploh je?

Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.

družba odnosi pogovor

Via positiva

Kako živeti čuječnost in kaj to sploh je?

Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kako živeti čuječnost in kaj to sploh je?

Pol ure preživete v naravi je kot antidepresiv. Katere so še možne prve pomoči ob neravnovesju psihičnega zdravja? Ljudje nočemo biti nemočni. Živimo v prepričanju, ki je tudi privzgojeno, da zmoremo sami. Največja moč pa je pogosto ravno v dovoljenju po pomoči drugega. V Via positivi smo govorili o možnih rešitvah in iskanju izhodov, ko smo nezadovoljni ali v stiskah; kdaj je čas, da poiščemo pomoč strokovnjakov? Z Anjo Čorič, psihologinjo in supervizorko, podpredsednico Društva za razvijanje čuječnosti.

Nataša Ličen

družba odnosi pogovor

Via positiva

VEČ ...|27. 4. 2023
Dr. Saška Roškar: V redu je tudi, če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu. 

Dr. Saška Roškar: V redu je tudi, če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu. 

družba duhovnost pogovor odnosi

Via positiva

Dr. Saška Roškar: V redu je tudi, če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu. 

VEČ ...|27. 4. 2023
Dr. Saška Roškar: V redu je tudi, če kdaj nismo v redu.

z Doc. dr. Saško Roškar, psihologinjo in raziskovalko, dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo govorili o njenem videnju in področjih raziskovanja duševnega zdravja. Smo družba lažnih nasmeškov in mnogih drugih zaigranih srečnih trenutkov. Naučiti se moramo znova, da je v redu, tudi če kdaj nismo v redu. 

Nataša Ličen

družba duhovnost pogovor odnosi

Via positiva

VEČ ...|20. 4. 2023
Skupnost v dobro posameznika in pomen posameznika za skupnost

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.  

Skupnost v dobro posameznika in pomen posameznika za skupnost

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.  

družba pogovor odnosi kultura

Via positiva

Skupnost v dobro posameznika in pomen posameznika za skupnost

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.  

VEČ ...|20. 4. 2023
Skupnost v dobro posameznika in pomen posameznika za skupnost

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.  

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi kultura

Via positiva

VEČ ...|13. 4. 2023
Tokrat bo drugače

Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem  življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo  predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega. 

Tokrat bo drugače

Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem  življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo  predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega. 

pogovor odnosi zdravstvo izobraževanje družba

Via positiva

Tokrat bo drugače

Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem  življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo  predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega. 

VEČ ...|13. 4. 2023
Tokrat bo drugače

Knjiga Tokrat bo drugače je prvenec Saše Kveder, matere, ki se že poldrugo desetletje bori s sinovo odvisnostjo. Resnična in pretresljiva zgodba, ki odstira vso bedo zasvojencev z drogami, je obenem neskončno optimistična in navdihujoča. Avtorica se je pogumno in odločno soočila s podoživljanjem težkega obdobja v njenem  življenju, za katerega pa se zaveda, da še ni končano. Knjiga je opomnik, da droge v naši družbi oz. v njeni senci obstajajo. Roman je realističen portret uničujočih posledic uživanja drog tako za mladostnike kot za njihove svojce. Odpira problematiko, kateri se v zadnjem času v javnosti posveča premalo pozornosti. Vendar gre za pomembno družbeno vprašanje, ki zadeva veliko slovenskih družin. Tudi zato se je Saša Kveder odločila, da svojo in sinovo zgodbo  predstavi javnosti, jo opozori ter seznani s trpljenjem odvisnika in družinsko tragedijo. Obenem upa, da bo njena izkušnja pomagala še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega. 

Nataša Ličen

pogovor odnosi zdravstvo izobraževanje družba

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|7. 6. 2023
Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja poslušalcev.

Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna pravna vprašanja poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|3. 6. 2023
Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Blaž Švab

Pogovarjali smo se z izvrstnim glasbenikom, televizijskim voditeljem in pevcem v narodnozabavni skupini Modrijani, Blažem Švabom. Izvedeli smo, kaj mu pomeni glasba, kaj odnosi, kako preživlja prosti čas in kako svojega sina uči delovnih navad. Veliko vlogo v njegovem življenju pa ima tudi vera. Kdaj najbolj čuti prisotnost Božjega?

Maja Morela

spominživljenje

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|7. 6. 2023
Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Angel pravih besed

Zaradi narave svojega poklica sem prisiljen dostikrat stopiti pred ljudi, za mikrofon in povedati nekaj …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|7. 6. 2023
Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Evtanazija in varljivo dostojanstvo človeka

Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.

Meta Potočnik

politikaživljenjeevtanazijaneznosno trpljenjeavtonomijadostojanstvo človeka

Kulturni utrinki

VEČ ...|7. 6. 2023
Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Bernarda Stenovec o pogovoru z akademikom Andrejem Jemcem v Zavodu sv. Stanislava (14.6.)

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostAndrej JemecBernarda Stenovec