Socialni teden
Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.
26. 9. 2019
Socialni teden
Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.
VEČ ...|26. 9. 2019
Socialni teden
Socialna akademija tradicionalno pripravlja Socialni teden z družbeno odmevnimi vsebinami in predavatelji. V letu 2019 na osrednjo temo Kdo sem, kdo smo? V oddaji Via positiva smo o pomenu socialne note ter njenega širšega vpliva za boljšo družbo govorili z Matejem Cepinom in Milanom Knepom.
VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
VEČ ...|14. 1. 2021
Bolj kot stvari razumemo, lažje nam je.
David Cigoj je v knjigo Razvoj zavesti strnil trenutno najnovejša in najkakovostnejša znanja ter razmišljanja priznanih strokovnjakov o stanju duha v sodobni družbi. Razvojna psihologija, sociologija, humanistika in družboslovje. Zakaj je pomembo, da smo (kjer smo lahko) gospodarji svojega življenja?
VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
VEČ ...|7. 1. 2021
Mag. Nastja Mulej: Če bi zmanjšali svoje potrebe, bi bilo za vse dovolj.
Novo leto je priložnost za spremembe. Začnemo počasi, korak po koraku, in ob sklepu morda že občutno spremenimo smer svoje poti na bolje. Mag. Nastja Mulej je bila leta 2020 izbrana kot druga Naj predavateljica. Pravi, da svojo vlogo vidi bolj v spodbujanju k sodelovanju, kot v motiviranju.
VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Domače nekoliko drugače
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
Domače nekoliko drugače
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
VEČ ...|31. 12. 2020
Domače nekoliko drugače
Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.
VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
VEČ ...|17. 12. 2020
Exodus 90 - program za moške, odpovedi in spodbuda k dobrim navadam, za več svobode in moškosti
Ženska radovedno sprašuje moška o njunem razvoju in krepitvi duhovnega? Exodus 90 je program za moške, ki si želijo sprememb, ali bolj polnega življenja, biti bolj prisotni v družini in se kakovostno povezovati z drugimi moškimi v prijateljstvu ter bratstvu. Cilj je osvoboditev. Zlahka postajamo sužnji današnji kulturi, kjer prevlada egocentrizem. Kako se svobodno darujemo Bogu in bližnjemu, sta iz osebne izkušnje spregovorila Leon Jagodic in Benjamin Siter.
družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|10. 12. 2020
Eva Petrič, njena umetnost spodbuja k presežnemu
Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.
Eva Petrič, njena umetnost spodbuja k presežnemu
Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.
Eva Petrič, njena umetnost spodbuja k presežnemu
Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.
VEČ ...|10. 12. 2020
Eva Petrič, njena umetnost spodbuja k presežnemu
Eva Petrič, psihologinja in vizualna umetnica, je avtorica korona čipke. Pogovarjali smo se o njenem odraščanju v tujini, najprej v Etiopiji ter pozneje še marsikje drugod, o njeni umetniški govorici in o njenem doživljanju tega sveta ter družbe. Kot umetnica je zgodaj opozorila nase, njena dela so bila in so razstavljena v več priznanih galerijah in več svetovnih prestolnicah.
VEČ ...|3. 12. 2020
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek
Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek
Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek
Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.
VEČ ...|3. 12. 2020
Uspešen podjetnik na dolgi rok mora biti dober človek
Dr. Zoran Vaupot, doktor znanosti s predmetnega področja managementa, dekan Fakultete za pravo in poslovne vede, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta, je spregovoril o akademskem okolju in še največ o poslovnem. O odgovornosti, sodelovanju in ostalih vrednotah, etičnih držah, ki so nujne za razvoj družbe, smo se pogovarjali.
VEČ ...|26. 11. 2020
Oglaševalski svet, glasbene vode in delo v Pisarni za inovacije so njegove kretivnosti
Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.
Oglaševalski svet, glasbene vode in delo v Pisarni za inovacije so njegove kretivnosti
Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.
Oglaševalski svet, glasbene vode in delo v Pisarni za inovacije so njegove kretivnosti
Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.
VEČ ...|26. 11. 2020
Oglaševalski svet, glasbene vode in delo v Pisarni za inovacije so njegove kretivnosti
Dominik Bagola, rojen v Prekmurju, študiral v Ljubljani, nato tudi v tujini, je prav v drugi državi začel glasbeno pot. Prepoznan zunaj se je začel uveljavljati tudi doma. Karierno je deloval v oglaševanju, trenutno pa je zaposlen v Pisarni za promocijo inovacij pri Univerzi v Ljubljani. Vse troje smo povezali v pogovor in rezultat je obilo pozitivizma in mogočih rešitev za učinkovitejšo, trajnejšo družbo ter boljši jutri.
VEČ ...|19. 11. 2020
Naj medi!
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
Naj medi!
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
Naj medi!
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
VEČ ...|19. 11. 2020
Naj medi!
Dan pred tradicionalnim slovenskim zajtrkom 2020, ob Dnevu slovenske hrane, smo se pogovarjali s Filipom Ferenčakom. Prihaja iz družine, v kateri so se vsi, po svojih sposobnostih, vključili v to panogo in pišejo uspešno družinsko čebelarsko podjetniško zgodbo. Starša, štirje bratje in sestra ter njihove družine. Ob letošnjem dnevu so nekaj svojega medu podarili pomoči potrebnim. Govorili smo predvsem o pomenu dobrih odnosov, vključevanja in sodelovanja, ki so lahko znotraj družine še toliko boljši in zato tudi pri skupni poslovni poti uspešnejši.
VEČ ...|12. 11. 2020
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020
Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020
Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.
družba izobraževanje koronavirus odnosi pogovor svetovanje zdravstvo
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020
Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.
VEČ ...|12. 11. 2020
Dr. Denis Baš: Moj pediater 2020
Najlepše v življenju, tako v poklicu kot v zasebnosti, so drobne in preproste reči, je na vprašanje, kaj ga osrečuje, odgovoril dr. Denis Baš, aktualni prejemnik naziva Moj pediater 2020. Toplina in pozitivna naravnanost sta njegovi odliki. Zaupajmo si, pravi.
družba izobraževanje koronavirus odnosi pogovor svetovanje zdravstvo
VEČ ...|5. 11. 2020
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
VEČ ...|5. 11. 2020
Laris Gaiser: Zaupanje si pridobimo le s svojim delom
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
VEČ ...|29. 10. 2020
Za prijazen in dober svet se je treba potruditi
O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.
Za prijazen in dober svet se je treba potruditi
O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.
Za prijazen in dober svet se je treba potruditi
O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.
VEČ ...|29. 10. 2020
Za prijazen in dober svet se je treba potruditi
O ljubezni smo se pogovarjali s ferijem Lainškom. Izšel je njegov nov roman Kurji pastir. Ljubezen je končni odgovor, pravi, Njej z veliko začetnico sledi. Z nami je delil svoj izvir navdiha in tudi oceno trenutnih razmer ter kako lahko skupja gradimo nekaj boljšega.
VEČ ...|22. 10. 2020
Vedno imamo možnost izbire. Gremo naprej.
Ena od največjih zmot sodobnega človeka je mišljenje, da ima vse pod kontrolo. Da je popolni gospodar svojega časa in življenja. Do določene mere že, svobodni smo lahko v izbiranju svojih misli in odzivov. A težko karkoli uspe brez rednega prizadevanja. Želimo biti pozitivnejši, spodbudnejši, iskati rešitve in ne gojiti preprek? O tem smo govorili z mag. Nastjo Mulej in natresli kup pozitivnih razmišljanj in konkretnih spodbud.
Vedno imamo možnost izbire. Gremo naprej.
Ena od največjih zmot sodobnega človeka je mišljenje, da ima vse pod kontrolo. Da je popolni gospodar svojega časa in življenja. Do določene mere že, svobodni smo lahko v izbiranju svojih misli in odzivov. A težko karkoli uspe brez rednega prizadevanja. Želimo biti pozitivnejši, spodbudnejši, iskati rešitve in ne gojiti preprek? O tem smo govorili z mag. Nastjo Mulej in natresli kup pozitivnih razmišljanj in konkretnih spodbud.
Vedno imamo možnost izbire. Gremo naprej.
Ena od največjih zmot sodobnega človeka je mišljenje, da ima vse pod kontrolo. Da je popolni gospodar svojega časa in življenja. Do določene mere že, svobodni smo lahko v izbiranju svojih misli in odzivov. A težko karkoli uspe brez rednega prizadevanja. Želimo biti pozitivnejši, spodbudnejši, iskati rešitve in ne gojiti preprek? O tem smo govorili z mag. Nastjo Mulej in natresli kup pozitivnih razmišljanj in konkretnih spodbud.
VEČ ...|22. 10. 2020
Vedno imamo možnost izbire. Gremo naprej.
Ena od največjih zmot sodobnega človeka je mišljenje, da ima vse pod kontrolo. Da je popolni gospodar svojega časa in življenja. Do določene mere že, svobodni smo lahko v izbiranju svojih misli in odzivov. A težko karkoli uspe brez rednega prizadevanja. Želimo biti pozitivnejši, spodbudnejši, iskati rešitve in ne gojiti preprek? O tem smo govorili z mag. Nastjo Mulej in natresli kup pozitivnih razmišljanj in konkretnih spodbud.
VEČ ...|15. 10. 2020
Kar mislimo, to postajamo
Ob gospodarskih zaostrenih razmerah so okrog leta 2010 nekateri, ob takrat tudi vse bolj prevladujočem negativizmu, prevzeli vajeti in začeli razširjati pozitivo v naši državi. Med pobudniki je bila tudi dr. Blanka Tacer, psihologinja z izrednim čutom za človeka in njegove potrebe. Začel se je razvijati tudi Maraton pozitivne psihologije.
Kar mislimo, to postajamo
Ob gospodarskih zaostrenih razmerah so okrog leta 2010 nekateri, ob takrat tudi vse bolj prevladujočem negativizmu, prevzeli vajeti in začeli razširjati pozitivo v naši državi. Med pobudniki je bila tudi dr. Blanka Tacer, psihologinja z izrednim čutom za človeka in njegove potrebe. Začel se je razvijati tudi Maraton pozitivne psihologije.
Kar mislimo, to postajamo
Ob gospodarskih zaostrenih razmerah so okrog leta 2010 nekateri, ob takrat tudi vse bolj prevladujočem negativizmu, prevzeli vajeti in začeli razširjati pozitivo v naši državi. Med pobudniki je bila tudi dr. Blanka Tacer, psihologinja z izrednim čutom za človeka in njegove potrebe. Začel se je razvijati tudi Maraton pozitivne psihologije.
VEČ ...|15. 10. 2020
Kar mislimo, to postajamo
Ob gospodarskih zaostrenih razmerah so okrog leta 2010 nekateri, ob takrat tudi vse bolj prevladujočem negativizmu, prevzeli vajeti in začeli razširjati pozitivo v naši državi. Med pobudniki je bila tudi dr. Blanka Tacer, psihologinja z izrednim čutom za človeka in njegove potrebe. Začel se je razvijati tudi Maraton pozitivne psihologije.
VEČ ...|8. 10. 2020
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
VEČ ...|8. 10. 2020
Za igranje na podzemni Londona številčno zelo konkurenčna avdicija, na kateri je uspel Omar Naber
V stresnih časih negotovosti imajo lahko pomembno vlogo glasbeniki. S pesmijo spodbujajo, da ne pozabimo na prijatelje, dobrosrčnost, prijazno besedo, lepo gesto, nasmeh, pomoč mimoidočemu. Nekoč je na bankomatu našel denar, ni ga obdržal, naredil je kot se mu je tisti trenutek zdelo prav. Nastopal je na številnih dobrodelnih koncertih, nekoč je na enem od njih združil po desetletju molka očeta in sina, ni mu tuje povabiti brezdomca na kavo in še bi lahko naštevali. Glasbenik, pevec, o katerem mislimo, da vemo veliko, nas je zanimala predvsem njegova človeška plat. Omar Naber.
VEČ ...|1. 10. 2020
Lačni smo plesne kulture
Baletnik Petar Đorčevski, ki je od maja 2019 umetniški vodja baleta v SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa še vedno tudi kot solist. O umetniškem okolju pri nas, o njegovi poklicni baletno-športni poti, tudi o vlogi očeta, predvsem pa plesalca, smo se pogovarjali in ob tem navduševali za umetnost, tudi plesa pri nas.
Lačni smo plesne kulture
Baletnik Petar Đorčevski, ki je od maja 2019 umetniški vodja baleta v SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa še vedno tudi kot solist. O umetniškem okolju pri nas, o njegovi poklicni baletno-športni poti, tudi o vlogi očeta, predvsem pa plesalca, smo se pogovarjali in ob tem navduševali za umetnost, tudi plesa pri nas.
Lačni smo plesne kulture
Baletnik Petar Đorčevski, ki je od maja 2019 umetniški vodja baleta v SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa še vedno tudi kot solist. O umetniškem okolju pri nas, o njegovi poklicni baletno-športni poti, tudi o vlogi očeta, predvsem pa plesalca, smo se pogovarjali in ob tem navduševali za umetnost, tudi plesa pri nas.
VEČ ...|1. 10. 2020
Lačni smo plesne kulture
Baletnik Petar Đorčevski, ki je od maja 2019 umetniški vodja baleta v SNG Opera in balet Ljubljana, nastopa še vedno tudi kot solist. O umetniškem okolju pri nas, o njegovi poklicni baletno-športni poti, tudi o vlogi očeta, predvsem pa plesalca, smo se pogovarjali in ob tem navduševali za umetnost, tudi plesa pri nas.
VEČ ...|24. 9. 2020
Otroškost je prednost, otročjost med odraslimi, pa problem
Klinični psiholog dr. Aleksander Zadel je bil že večkrat naš sogovornik. Njegova neposrednost, a občutljivost, dajeta usmeritev marsikomu ob negotovostih, s katerimi se srečujemo. Vse bolj bega v družbi osebnostna neizdelanost odraslih. Še najbolj bode v oči in skrbi to pri tistih, ki jim je zaupano vodenje in od katerih pričakujemo dober zgled. Od kod otročje vedenje odraslih? Lahko odkrijemo vzrok, kako delati na sebi v izogib prenosa tega vedenjskega odklona na prihodnje generacije?
Otroškost je prednost, otročjost med odraslimi, pa problem
Klinični psiholog dr. Aleksander Zadel je bil že večkrat naš sogovornik. Njegova neposrednost, a občutljivost, dajeta usmeritev marsikomu ob negotovostih, s katerimi se srečujemo. Vse bolj bega v družbi osebnostna neizdelanost odraslih. Še najbolj bode v oči in skrbi to pri tistih, ki jim je zaupano vodenje in od katerih pričakujemo dober zgled. Od kod otročje vedenje odraslih? Lahko odkrijemo vzrok, kako delati na sebi v izogib prenosa tega vedenjskega odklona na prihodnje generacije?
Otroškost je prednost, otročjost med odraslimi, pa problem
Klinični psiholog dr. Aleksander Zadel je bil že večkrat naš sogovornik. Njegova neposrednost, a občutljivost, dajeta usmeritev marsikomu ob negotovostih, s katerimi se srečujemo. Vse bolj bega v družbi osebnostna neizdelanost odraslih. Še najbolj bode v oči in skrbi to pri tistih, ki jim je zaupano vodenje in od katerih pričakujemo dober zgled. Od kod otročje vedenje odraslih? Lahko odkrijemo vzrok, kako delati na sebi v izogib prenosa tega vedenjskega odklona na prihodnje generacije?
VEČ ...|24. 9. 2020
Otroškost je prednost, otročjost med odraslimi, pa problem
Klinični psiholog dr. Aleksander Zadel je bil že večkrat naš sogovornik. Njegova neposrednost, a občutljivost, dajeta usmeritev marsikomu ob negotovostih, s katerimi se srečujemo. Vse bolj bega v družbi osebnostna neizdelanost odraslih. Še najbolj bode v oči in skrbi to pri tistih, ki jim je zaupano vodenje in od katerih pričakujemo dober zgled. Od kod otročje vedenje odraslih? Lahko odkrijemo vzrok, kako delati na sebi v izogib prenosa tega vedenjskega odklona na prihodnje generacije?
VEČ ...|17. 9. 2020
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.
družba zdravstvo vzgoja odnosi pogovor izobraževanje kultura
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.
VEČ ...|17. 9. 2020
Od opitega frajarja do človeka na robu družbe je lahko le korak
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) v več krajih po Sloveniji pripravil Dan brez alkohola. Rok Zaletel je predstavil realne razmere pitja alkohola pri nas, govoril o tako imenovani Mokri kulturi ter predstavil zgodbe s terena in uspešnost projekta SOPA.
družba zdravstvo vzgoja odnosi pogovor izobraževanje kultura
VEČ ...|10. 9. 2020
Poti migrantov in njihove zgodbe/usode
Migracije so pereče svetovno dogajanje. Ni enoznačnih odgovorov in rešitev. Zakaj se ljudje odpravijo na pot, čeprav jih le majhen del uspešno pride na cilj? S prevajalko Petro Anžlovar smo govorili o teh tematikah, ob knjigi, ki jo je prevedla, z naslovom Poti in pasti mladih migrantov novega sveta.
Poti migrantov in njihove zgodbe/usode
Migracije so pereče svetovno dogajanje. Ni enoznačnih odgovorov in rešitev. Zakaj se ljudje odpravijo na pot, čeprav jih le majhen del uspešno pride na cilj? S prevajalko Petro Anžlovar smo govorili o teh tematikah, ob knjigi, ki jo je prevedla, z naslovom Poti in pasti mladih migrantov novega sveta.
družba izobraževanje odnosi mladi pogovor politika vzgoja kultura
Poti migrantov in njihove zgodbe/usode
Migracije so pereče svetovno dogajanje. Ni enoznačnih odgovorov in rešitev. Zakaj se ljudje odpravijo na pot, čeprav jih le majhen del uspešno pride na cilj? S prevajalko Petro Anžlovar smo govorili o teh tematikah, ob knjigi, ki jo je prevedla, z naslovom Poti in pasti mladih migrantov novega sveta.
VEČ ...|10. 9. 2020
Poti migrantov in njihove zgodbe/usode
Migracije so pereče svetovno dogajanje. Ni enoznačnih odgovorov in rešitev. Zakaj se ljudje odpravijo na pot, čeprav jih le majhen del uspešno pride na cilj? S prevajalko Petro Anžlovar smo govorili o teh tematikah, ob knjigi, ki jo je prevedla, z naslovom Poti in pasti mladih migrantov novega sveta.
družba izobraževanje odnosi mladi pogovor politika vzgoja kultura
VEČ ...|3. 9. 2020
Silva in Pavel Kranjc: Bodimo ljudje ljudem
Živeti z diagnozo, ki se v najboljšem primeru ne slabša, a ostaja del vsakdanjika. Številni se prav zaradi omejitev še bolj usmerijo v bogastvo izbire in živijo pestro ter izpolnjujoče. To gotovo velja za Pavla Kranjca, ki ima multiplo-sklerozo. Je aktualni predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije. Skupaj z ženo Silvo Kranjc Debevc smo govorili o ravnovesju med potrebami moža, ki mu žena stoji ob strani in ga podpira, ter med željami in pričakovanji, ki jih do življenja goji žena. Spoštovanje, razumevanje in ljubezen ne pridejo sami po sebi, vsak dan sproti jih je treba negovati, pravita.
Silva in Pavel Kranjc: Bodimo ljudje ljudem
Živeti z diagnozo, ki se v najboljšem primeru ne slabša, a ostaja del vsakdanjika. Številni se prav zaradi omejitev še bolj usmerijo v bogastvo izbire in živijo pestro ter izpolnjujoče. To gotovo velja za Pavla Kranjca, ki ima multiplo-sklerozo. Je aktualni predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije. Skupaj z ženo Silvo Kranjc Debevc smo govorili o ravnovesju med potrebami moža, ki mu žena stoji ob strani in ga podpira, ter med željami in pričakovanji, ki jih do življenja goji žena. Spoštovanje, razumevanje in ljubezen ne pridejo sami po sebi, vsak dan sproti jih je treba negovati, pravita.
Silva in Pavel Kranjc: Bodimo ljudje ljudem
Živeti z diagnozo, ki se v najboljšem primeru ne slabša, a ostaja del vsakdanjika. Številni se prav zaradi omejitev še bolj usmerijo v bogastvo izbire in živijo pestro ter izpolnjujoče. To gotovo velja za Pavla Kranjca, ki ima multiplo-sklerozo. Je aktualni predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije. Skupaj z ženo Silvo Kranjc Debevc smo govorili o ravnovesju med potrebami moža, ki mu žena stoji ob strani in ga podpira, ter med željami in pričakovanji, ki jih do življenja goji žena. Spoštovanje, razumevanje in ljubezen ne pridejo sami po sebi, vsak dan sproti jih je treba negovati, pravita.
VEČ ...|3. 9. 2020
Silva in Pavel Kranjc: Bodimo ljudje ljudem
Živeti z diagnozo, ki se v najboljšem primeru ne slabša, a ostaja del vsakdanjika. Številni se prav zaradi omejitev še bolj usmerijo v bogastvo izbire in živijo pestro ter izpolnjujoče. To gotovo velja za Pavla Kranjca, ki ima multiplo-sklerozo. Je aktualni predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije. Skupaj z ženo Silvo Kranjc Debevc smo govorili o ravnovesju med potrebami moža, ki mu žena stoji ob strani in ga podpira, ter med željami in pričakovanji, ki jih do življenja goji žena. Spoštovanje, razumevanje in ljubezen ne pridejo sami po sebi, vsak dan sproti jih je treba negovati, pravita.
VEČ ...|27. 8. 2020
Vrednota učenja
Pred začetkom novega šolskega leta smo v studio povabili dr. Urško Sešek, doktorico znanosti na področju jezikoslovja, profesorico dolgoletnih izkušenj in bogatih znanj. Kaj je učenje, zakaj se učimo, od kod slab prizvok o učenju? Zakaj nas je učenja strah? Koristen pogovor v spodbudo k učenju in pridobivanju novih spoznanj in dognanj. Tudi o učenju na daljavo, preko sodobnih tehnoloških povezav.
Vrednota učenja
Pred začetkom novega šolskega leta smo v studio povabili dr. Urško Sešek, doktorico znanosti na področju jezikoslovja, profesorico dolgoletnih izkušenj in bogatih znanj. Kaj je učenje, zakaj se učimo, od kod slab prizvok o učenju? Zakaj nas je učenja strah? Koristen pogovor v spodbudo k učenju in pridobivanju novih spoznanj in dognanj. Tudi o učenju na daljavo, preko sodobnih tehnoloških povezav.
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje
Vrednota učenja
Pred začetkom novega šolskega leta smo v studio povabili dr. Urško Sešek, doktorico znanosti na področju jezikoslovja, profesorico dolgoletnih izkušenj in bogatih znanj. Kaj je učenje, zakaj se učimo, od kod slab prizvok o učenju? Zakaj nas je učenja strah? Koristen pogovor v spodbudo k učenju in pridobivanju novih spoznanj in dognanj. Tudi o učenju na daljavo, preko sodobnih tehnoloških povezav.
VEČ ...|27. 8. 2020
Vrednota učenja
Pred začetkom novega šolskega leta smo v studio povabili dr. Urško Sešek, doktorico znanosti na področju jezikoslovja, profesorico dolgoletnih izkušenj in bogatih znanj. Kaj je učenje, zakaj se učimo, od kod slab prizvok o učenju? Zakaj nas je učenja strah? Koristen pogovor v spodbudo k učenju in pridobivanju novih spoznanj in dognanj. Tudi o učenju na daljavo, preko sodobnih tehnoloških povezav.
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje
VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
VEČ ...|20. 8. 2020
Sodobna znanost z drugačno govorico potrjuje številne modrosti krščanske tradicije
Dr. Tjaša M. Kos, psihologinja, ima svojevrstno življenjsko zgodbo. Je velika iskalka. Mnogokrat je morala iskati, in ob tem je tudi veliko našla, kar jemlje kot blagoslov. Njeno pot je zaznamovala tudi slepota. Vid je zaradi redke bolezni izgubila pri 24-tih letih. To je ni zaustavilo, morda jo je še bolj spodbudilo k iskanju naprej, tudi k študiju na Dunaju, kjer je diplomirala iz psiholoških znanosti. Je žena in mati treh sinov. Uspešna na svoji poklicni poti.
družba duhovnost izobraževanje odnosi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|13. 8. 2020
Tanja Skaza: Spremembe vredna
Naša sogovornica je bila slovenska podjetnica Tanja Skaza. K pogovoru o pomenu dobrih odnosov v poslovnem kot zasebnem svetu, smo jo povabili ob izidu knjige Spremembe vredna, skozi katero spoznamo njeno življenjsko pot, osebne in poklicne preizkušnje.
Tanja Skaza: Spremembe vredna
Naša sogovornica je bila slovenska podjetnica Tanja Skaza. K pogovoru o pomenu dobrih odnosov v poslovnem kot zasebnem svetu, smo jo povabili ob izidu knjige Spremembe vredna, skozi katero spoznamo njeno življenjsko pot, osebne in poklicne preizkušnje.
Tanja Skaza: Spremembe vredna
Naša sogovornica je bila slovenska podjetnica Tanja Skaza. K pogovoru o pomenu dobrih odnosov v poslovnem kot zasebnem svetu, smo jo povabili ob izidu knjige Spremembe vredna, skozi katero spoznamo njeno življenjsko pot, osebne in poklicne preizkušnje.
VEČ ...|13. 8. 2020
Tanja Skaza: Spremembe vredna
Naša sogovornica je bila slovenska podjetnica Tanja Skaza. K pogovoru o pomenu dobrih odnosov v poslovnem kot zasebnem svetu, smo jo povabili ob izidu knjige Spremembe vredna, skozi katero spoznamo njeno življenjsko pot, osebne in poklicne preizkušnje.
VEČ ...|6. 8. 2020
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.
VEČ ...|6. 8. 2020
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.
VEČ ...|30. 7. 2020
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.
VEČ ...|30. 7. 2020
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.
VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
VEČ ...|16. 7. 2020
Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.
Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.
Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.
VEČ ...|16. 7. 2020
Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
družba duhovnost izobraževanje koronavirus odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
družba duhovnost izobraževanje koronavirus odnosi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
odnosi pogovor ustvarjalnost pričevanje odnosi vzgoja duhovnost
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
odnosi pogovor ustvarjalnost pričevanje odnosi vzgoja duhovnost
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
družba izobraževanje koronavirus narava kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
družba izobraževanje koronavirus narava kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
VEČ ...|9. 4. 2020
Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.
Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.
Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.
VEČ ...|9. 4. 2020
Gost Robert Golob
Predstavili smo predsednika uprave Družbe GEN-i. Elektrika je v teh tednih skoraj nujno potrebna (novikorona virus 2020), da ob zastoju polovice podjetij in gospodarskih dejavnosti ne obstanejo gospodinjstva. Na veliki četrtek ste bili v pogovoru deležni številnih potrebnih spodbud in ocen.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
družba duhovnost odnosi pogovor svetovanje vzgoja psihologija zdravje
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
družba duhovnost odnosi pogovor svetovanje vzgoja psihologija zdravje
VEČ ...|19. 3. 2020
Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.
Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.
Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.
VEČ ...|19. 3. 2020
Duhovno nismo sledili napredku tehnike
Ob spremembi vsakdanjega utripa, ki nas sooča s številnimi izzivi, smo k pogovoru v oddaji Via positiva povabili prof. dr. Marka Pavliho. Njegova esejistika že vrsto let izkazuje globlja dojemanja stvarnosti. Na praznik sv. Jožefa smo ga vprašali tudi o njegovem razumevanju očetovstva, tako zasebno kot pri profesorskem delu.
VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
VEČ ...|12. 3. 2020
Koronavirus na delovnem mestu
Kako so se nanj pripravili v različnih podjetjih. Sanda Jerman s podjeta Optius - moja zaposlitev je povedala, da v njihovem podjetju že delajo od doma in predstavila tudi zakonske osnove za to. Kako so se na korona virus pripravila podjetja je med drugim izpostavila Tamara Valenčič, strateška kadrovska svetovala za podjetja. Kaj mora in more storiti vsak med nami za to, da bi preprečili širitev, pa je spregovoril dr. Emil Pal, predstojnik infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota.
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Slapšak - spodbuda k finančni pismenosti
Ljudje nismo naklonjeni spremembam in se neradi prilagajamo. Vendar je sodobno življenje prav takšno. Finančne razmere niso izjema.
VEČ ...|27. 2. 2020
Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.
Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.
družba izobraževanje kultura odnosi mladi pogovor svetovanje vzgoja
Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.
VEČ ...|27. 2. 2020
Ekrani niso varuške
Ob februarju, ki je mesec varne rabe interneta, smo s točke osveščanja Safe.si v studiu gostili Marka Puschnerja, govorili pa o preudarni rabi spletišča ter mobilnih naprav. Priznajmo si, da je težko omejiti uporabo otroku, če smo sami preveč časa na telefonih, to gotovo ni zgled preudarne rabe.
družba izobraževanje kultura odnosi mladi pogovor svetovanje vzgoja
VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
družba izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo gospodarstvo okolje
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
VEČ ...|20. 2. 2020
Recikliranje tekstila
Slovenski znanstveniki združeni v mednarodno ekipo uspešno reciklirajo tekstil. Novost je pritegnila tudi svetovno znane proizvajalce. Aleksandra Lobnik z mariborske fakultete za strojništvo in Inštituta IOS je predstavila inovativno metodo.
družba izobraževanje pogovor inovativnost podjetništvo gospodarstvo okolje
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
VEČ ...|6. 2. 2020
Od pevca do pričevalca
Andrej Turk je danes prevajalec, mož in oče številne družine, nekdaj pa je bil glasbenik in pevec znane rock skupine. Kljub prepoznavnosti, muziciranju in nastopanju na odru, je iskal in želel nekaj več, nekaj iskrenejšega. Odkril je vero in Boga. Pogovor o iskanju vrednot, ki osmišljajo obstoj. Pogovor o pomenu izbiranja kakovostnih knjig.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|30. 1. 2020
V obilju smo revni
Milan Matos je večino svojega poklicnega življenja posvetil knjigam in založništvu. Prizadeval si je umestiti knjigo v vsak slovenski dom in s tem dvigniti kulturno, ne samo bralno, raven v našem narodu. Zdaj tudi sam avtor knjige, v kateri piše o svojih spominih in izkušnjah, z naslovom Hiša velikih zgodb.
VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
VEČ ...|23. 1. 2020
Pelji me tja, kjer je glas večji od mene
Alenka Dolenc in Lana Petrovič, plesalka in pevka, mati in hči. V oddaji Via positiva se je prepletala njuna zgodba, saj druge brez prve ne bi bilo, sta vzor pristne medsebojne podpore, povezanosti in iskanja svojega izvira ustvarjalnosti. Alenka je v preteklosti žela zavidljive rezultate, mlajša Lana pa ravno vstopa abmiciozno v širni svet.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Priporočamo
|
Aktualno
Svetovalnica
VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?
V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.
Moja zgodba
VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota
V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|18. 1. 2021
Vrhovna sodnika Zobec o kaosu na ustavnem sodišču, demokraciji in protestih v ZDA
Ponedeljkovo popoldne ob 17. uri je prineslo aktualno oddajo Spoznanje več, predsodek manj. Tokrat smo gostili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili kaotičnih razmer na ustavnem sodišču, razumevanja demokracije in pravne države v precej pestrem političnem dogajanju ter se vprašali, na kakšen način lahko povežemo protestnike v ZDA s tistimi pred slovenskim parlamentom.
Dogodki
VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|19. 1. 2021
S kačo se je oženil
Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.
Komentar Družina
VEČ ...|21. 1. 2021
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti
Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).
Ni meje za dobre ideje
VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja
Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|21. 1. 2021
Teleta s plaščki?
Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije