Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

25. 6. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

VEČ ...|25. 6. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|27. 6. 2025
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|27. 6. 2025
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|26. 6. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|26. 6. 2025
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|24. 6. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|24. 6. 2025
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|23. 6. 2025
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|23. 6. 2025
Smeh je najboljše zdravilo proti zastrupljanju duha in srca.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|22. 6. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|22. 6. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|21. 6. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|21. 6. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh

VEČ ...|20. 6. 2025
Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

humor

Za nasmeh

Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|20. 6. 2025
Humor je sladkor življenja. Je pa res, da kroži veliko saharina...
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

humor

Za nasmeh
Kako svetlejši, kako bogatejši bi bil svet, če bi se vsi nasmihali drug drugemu in se smejali vsaj navznoter. Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo marsikateri jedi in tako oplemenitimo njen okus. Seveda, v pravi meri. Humor lahko tako dodajamo vsakdanjemu življenju, lahko ga vpletamo v naše delo, v naše medsebojne odnose … Danes v našem okolju, v svetu in tudi v Cerkvi, srečujemo izredno veliko resnih, mračnih, zaskrbljenih in zamišljenih obrazov. Marsikdo meni, da se duhovnost in duhovitost izključujeta. A o tesni povezavi teh dveh izrazov priča že skupni koren obeh besed. Kristjani bi ob oznanjevanju vesele novice sploh morali skrbeti za vesel, veder izraz na obrazu. Za nasmejano srce ... Za prijeten humor. Na Radiu Ognjišče mu zato skušamo dati veliko prostora in veljave ... Da zasije, da ogreje, da razbremeni, da spreminja ... In da smo z njegovo pomočjo bliže Božjemu kraljestvu, ne pa dlje od njega … Čim več se smejte!
Radio Ognjišče

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|27. 6. 2025
Vzdrževalec izvira

Visoko v Alpah je živel tih prebivalec gozda. Občinski svet ga je pred leti najel, da bi čistil ostanke listja, vejic in vej. Ti so padali v ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Vzdrževalec izvira

Visoko v Alpah je živel tih prebivalec gozda. Občinski svet ga je pred leti najel, da bi čistil ostanke listja, vejic in vej. Ti so padali v ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 6. 2025
31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

31. Tabor Slovencev po svetu

Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravlja 31. Tabor Slovencev po svetu. Generalni tajnik Boštjan Kocmur je povedal, da se bodo lotili 80-letnice povojnega begunstva. Sveto mašo za Slovence doma in po svetu bo daroval škof Anton Jamnik, pri okrogli mizi z naslovom 80 let zvestobe in ustvarjalnosti bodo sodelovali dr. Zdravko Inzko, Jernej Dobovšek in Martin Brecelj. V kulturnem programu bodo sodelovali maturantje iz Argentine Rast 54, Gledališka skupina Slovenska vas in Folklorna skupina Pristava iz Argentine. Tabor bo potekal to nedeljo popoldne v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Spominjamo se

VEČ ...|27. 6. 2025
Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče