Is podcast
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Angleški znanstvenik Huxley je zamujal na ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
Na vrsti je bila že 67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor nadškofa Antona Stresa. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 4. adventne nedelje in rožnim vencem, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Sledila je Radijska kateheza, katere gost je bil mons. Miro Šlibar. Vsebinsko smo se poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marjeta Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025. Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.