Is podcast
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Na celjsko sodišče so pred dnevi privedli z lisicami vklenjenega sodnika Zvjezdana Radonjića. Prisilno privedbo naj bi izvedli na podlagi zahteve sodnega senata, ki je ocenil, da se obdolženi izmika sojenju. Radonjić je imel zdravniško potrdilo o bolniškem staležu in izvedensko mnenje, da iz zdravstvenih razlogov do začetka novembra ni sposoben sodelovati na sojenju. Oba dokumenta je predhodno dostavil sodnici... Dejstvo je, da je Radonjič prišel v nemilost pri predpostavljenih zaradi razsodbe v primeru Novič. S tem je povezana tudi trenutna obsodba na celjskem sodišču in verjetno prisilna privedba.
Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.
Sveta Mati Terezija iz Kalkute ni bila za to, da bi ženske ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Prisluhnete lahko zadnjemu, 52. delu, radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšel pri založbi Družina. Salmón in Rahaba dobita sina Boaza, ki je naslednji v rodovni liniji, ki pripelje do Jezusa iz Nazareta.
Manager leta 2024 je Marko Lukić, ki je že polnih petnajst let direktor mariborskega lesno-graditelja Lumar IG, kjer gradijo najboljše lesene hiše na svetu. Bil je dolgo vrsto let odličen plezalec, kar s pridom vnaša tudi v poslovni svet. Kaj je odlika dobrega vodje, kakšna je vizija njihove dela, smo ga med drugim vprašali v pogovoru.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.