Is podcast
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.
To se lahko zgodi zaradi malo premalo vlage ali maščobe v testu, če je preveč moke in prevroča pečica. Pečemo jih pri 160 stopinjah Celzija, da gredo počasi narazen. Svetovala je še, naj za testo izbere najdebelejši jajca ... Poslušalke je vprašala še glede belega ledu. Pripravi ga iz enega beljaka, 20 dag sladkorja v prahu in 2 žlic limone. Ali jje v redu, da je beljak surov ali ga mora skuhati? Sestra Nikolina je povedala, da je tako v redu, da je beljak lepilo, svetovala pa je, da prilije vroč, skoraj vrel limonin sok, potem se glazura lepše posuši.
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj iz njega pripravi prilogo, pripravi v juhi s krompirjem, ali kot enolončnica ... K jedi se poda dodatek kumine, zelo jo bo obogatil pečenkin sok ...
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj iz njega pripravi prilogo, pripravi v juhi s krompirjem, ali kot enolončnica ... K jedi se poda dodatek kumine, zelo jo bo obogatil pečenkin sok ...
Postopek priprave je enak kot pri jedi iz kislega zelja. Sveže zelje skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali kumino. Odcedimo, zalijemo v svežo vodo in znova skuhamo. Tu dodamo krompir, korenček ... Ko je kuhano, malo tekočine odlijemo, dodamo stisnjen česen ter nato zmiksamo. Dodamo nekaj tekočine in zabelimo s praženo čebulo. V tako jed lahko damo kuhah fižol ali pa nekaj mesnine (kos pečenke, pol kranjske klobase – lahko tudi skuhamo v tej enolončnici in nato narežemo). K tej jedi se poda svež peteršilj, kumina, žlica paradižnikove mezge ...
Postopek priprave je enak kot pri jedi iz kislega zelja. Sveže zelje skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali kumino. Odcedimo, zalijemo v svežo vodo in znova skuhamo. Tu dodamo krompir, korenček ... Ko je kuhano, malo tekočine odlijemo, dodamo stisnjen česen ter nato zmiksamo. Dodamo nekaj tekočine in zabelimo s praženo čebulo. V tako jed lahko damo kuhah fižol ali pa nekaj mesnine (kos pečenke, pol kranjske klobase – lahko tudi skuhamo v tej enolončnici in nato narežemo). K tej jedi se poda svež peteršilj, kumina, žlica paradižnikove mezge ...
Krompir skuhamo v olupku in ga še vročega olupimo ter stisnemo. Zabelimo ga z maslom ali olivnim oljem (za 1 kg krompirja potrebujemo 14 dag masla ali 2 žlici olivnega olja). Dodamo še 3 rumenjake in malo posolimo. Šele ko se bomo lotili priprave cmokov, dodamo 1/3 kg moke in če imamo, še malo zdrobljene, skute. Boljša je suha moka, če bomo vzeli mehko, dodamo še malo zdroba. Pripravimo enakomerno trdo testo. V sredino cmoka damo svežo ali zmrznjeno slivo ali gosto domačo marmelado ter dobro zapremo z vseh strani. Kuhajo se 10 minut v vreli vodi. Odlagamo jih na pekač z drobtinami.
Krompir skuhamo v olupku in ga še vročega olupimo ter stisnemo. Zabelimo ga z maslom ali olivnim oljem (za 1 kg krompirja potrebujemo 14 dag masla ali 2 žlici olivnega olja). Dodamo še 3 rumenjake in malo posolimo. Šele ko se bomo lotili priprave cmokov, dodamo 1/3 kg moke in če imamo, še malo zdrobljene, skute. Boljša je suha moka, če bomo vzeli mehko, dodamo še malo zdroba. Pripravimo enakomerno trdo testo. V sredino cmoka damo svežo ali zmrznjeno slivo ali gosto domačo marmelado ter dobro zapremo z vseh strani. Kuhajo se 10 minut v vreli vodi. Odlagamo jih na pekač z drobtinami.
Poslušalka je prosila sestro Nikolino za nasvet: kaj naj pripravi za obisk sorodnikov, ki bodo k njim prišli na obisk ob vseh svetih. Sestra je predlagala kakšen topel napitek ter malico. Lahko uporabi pečenko, ki jo je spekla za kosilo ali pa svinjska rebra, kakšen kos piščančjega mesa. Ohlajeno meso nareže in zraven ponudi testeninsko ali riževo solato. Tu bo potrebovala malo kisle paprike, kumare, narezano jajce, safalado, sir. Lahko pripravi še jogurtni ali majonezni preliv. Seveda bo dobrodošel tudi doma spečen kruh ali pa štručke iz kvašenega testa, ki so nadevane s sirom ali orehi, premažemo jih z jajcem in posujemo z makom ... Dobrodošel bo tudi kompot ali doma spečen biskvit s sadjem ali pa sezamove palčke iz listnatega testa ...
Poslušalka je prosila sestro Nikolino za nasvet: kaj naj pripravi za obisk sorodnikov, ki bodo k njim prišli na obisk ob vseh svetih. Sestra je predlagala kakšen topel napitek ter malico. Lahko uporabi pečenko, ki jo je spekla za kosilo ali pa svinjska rebra, kakšen kos piščančjega mesa. Ohlajeno meso nareže in zraven ponudi testeninsko ali riževo solato. Tu bo potrebovala malo kisle paprike, kumare, narezano jajce, safalado, sir. Lahko pripravi še jogurtni ali majonezni preliv. Seveda bo dobrodošel tudi doma spečen kruh ali pa štručke iz kvašenega testa, ki so nadevane s sirom ali orehi, premažemo jih z jajcem in posujemo z makom ... Dobrodošel bo tudi kompot ali doma spečen biskvit s sadjem ali pa sezamove palčke iz listnatega testa ...
Kostanj lahko shranimo v skrinji. Najprej ga skuhamo in olupimo potem pa zmiksamo (ob tem dodamo malo mleka ali smetane). Lahko pa kostanj tudi v olupkih posušimo in ga zamrznemo. Ko ga bomo potrebovali, ga vzamemo iz skrinje in najprej za nekaj ur namočimo v vodi.
Kostanj lahko shranimo v skrinji. Najprej ga skuhamo in olupimo potem pa zmiksamo (ob tem dodamo malo mleka ali smetane). Lahko pa kostanj tudi v olupkih posušimo in ga zamrznemo. Ko ga bomo potrebovali, ga vzamemo iz skrinje in najprej za nekaj ur namočimo v vodi.
Poslušalk je vprašala, če pire oziroma kuhan krompir, ki je ostal, lahko za kaj uporabi. Sestra Nikolina ji je svetovala pripravo hlebčkov, svaljkov oziroma njokov. Za ½ kg krompirjeva zmesi dodamo enega do dva rumenjaka in 10 dag suhe skute. To zdrobimo oziroma spasiramo in dodamo še 1/3 moke. To z roko zamesimo, a ne smemo ga preveč, ker bo sicer postalo mokro.
Poslušalk je vprašala, če pire oziroma kuhan krompir, ki je ostal, lahko za kaj uporabi. Sestra Nikolina ji je svetovala pripravo hlebčkov, svaljkov oziroma njokov. Za ½ kg krompirjeva zmesi dodamo enega do dva rumenjaka in 10 dag suhe skute. To zdrobimo oziroma spasiramo in dodamo še 1/3 moke. To z roko zamesimo, a ne smemo ga preveč, ker bo sicer postalo mokro.
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Spanje je že tako in tako nekakšna splošna težava, premik ure pa vse skupaj še nekoliko poslabša, tudi zato smo se odločili, da v oddaji Sol in luč preberemo nekaj odlomkov iz odlične knjige z naslovom Zakaj spimo, ki jo je napisal Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na univezi Berkley v Kaliforniji. Premalo spanja vpliva na mnogo zdravstvenih dejavnikov, tudi na obolelost za rakom, sladkorno bolezen in celo na prekomerno težo.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
V pogovoru z dijakinjami Gimnazije Poljane Lili Accetto, Julijo Marolt in Leno Štelcer, ki so pod mentorstvom Roka Kovača zasedle prvo mesto na natečaju GoChile, smo se podali na južno nebo. Slišali smo, kako so se lotile dela, kaj so opazovale z oddaljenim teleskopom v Čilu in kako se je rodila zgodba Utrinek, kam si izginil, ki jo lahko slišite v posnetku ali pa preberete TULE.
Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter je primer dobre prakse šole na dvojezičnem ozemlju avstrijske Koroške. Poklicali smo ravnateljico Marijo Olip [0:56]. Slišali ste še, kaj sta o pomenu in vlogi Slovenske kulturne akcije v zamejstvu povedala Ivo Jevnikar [25:13] in Lev Detela [25:51].
Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 , 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spomnili smo na lepo prenovljene spletne strani Misijonskega središča Slovenije. Na zanimivih straneh je tudi pismo Janeza Mesca o njegovi srebrni obletnici misijonskega poslanstva.
Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.