Is podcast
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Gobe rahlo oplaknemo pod vodo, očistimo in narežemo. Za rižoto ali juho jih pražimo na čebuli, potem jih pokuhamo in do konca pražimo, da vsa tekočina izhlapi. Nato dodamo riž in skupaj pražimo, zalijemo s tekočino v razmerju ena proti dve. Za juho lahko gobam dodamo krompir ... K praženim gobam lahko dodamo tudi jajca in tako dobimo gotovo jed – dodamo ji še sol, poper, peteršilj ali drobnjak. Sestra Nikolina naglaša: Bodimo res previdni, pazljivi. Pri gobah ne bodimo preveč korajžni.
Pripravljamo ga podobno, kot iz govejega mesa. Okus bo seveda drugačen, kot je tudi pri divjačini ali konjskem mesu. Odstranimo kosti in meso narežemo. Posebej na maščobi pražimo čebulo, ki jo tudi zalijemo z 1 dl vode, da se pokuha. Ko voda izhlapi, dodamo meso in ga ob stalnem mešanju počasi pražimo. Čez čas lahko dodamo malo narezanega korenčka, gomolj zelene ali kakšno drugo zelenjavo. Malo zalijemo in pokrito dušimo. Dodamo lovorjev list, malo rožmarina, šetraja ... Ko je meso drobljivo, ga zalijemo s toliko tekočine, kot bomo potrebovali golaža. To je lahko tudi krompirjevka ali ostanek kakšne juhe. Dodamo tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge, malo gorčice, zgostimo ... Okus obogatimo z žlico vina ali domačega kisa. ... Zraven ponudimo krompir, polento …
Pripravljamo ga podobno, kot iz govejega mesa. Okus bo seveda drugačen, kot je tudi pri divjačini ali konjskem mesu. Odstranimo kosti in meso narežemo. Posebej na maščobi pražimo čebulo, ki jo tudi zalijemo z 1 dl vode, da se pokuha. Ko voda izhlapi, dodamo meso in ga ob stalnem mešanju počasi pražimo. Čez čas lahko dodamo malo narezanega korenčka, gomolj zelene ali kakšno drugo zelenjavo. Malo zalijemo in pokrito dušimo. Dodamo lovorjev list, malo rožmarina, šetraja ... Ko je meso drobljivo, ga zalijemo s toliko tekočine, kot bomo potrebovali golaža. To je lahko tudi krompirjevka ali ostanek kakšne juhe. Dodamo tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge, malo gorčice, zgostimo ... Okus obogatimo z žlico vina ali domačega kisa. ... Zraven ponudimo krompir, polento …
Kako shraniti potico, da ostane dolgo sveža, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da pečeno potico po desetih minutah vzamemo iz modela in jo postavimo na desko ali pladenj. Položimo jo na peki papir ali pa papirnato brisačo, pokrijemo jo s prtičkom. To postavimo v polivinil vrečko, ki jo zapremo in pustimo potico, da se ohladi. Ohlajeno potico pa zavijemo v folijo za živila in postavimo v vrečko ter hranimo na hladnem. Tako lahko počaka tudi dva ali tri tedne.
Kako shraniti potico, da ostane dolgo sveža, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da pečeno potico po desetih minutah vzamemo iz modela in jo postavimo na desko ali pladenj. Položimo jo na peki papir ali pa papirnato brisačo, pokrijemo jo s prtičkom. To postavimo v polivinil vrečko, ki jo zapremo in pustimo potico, da se ohladi. Ohlajeno potico pa zavijemo v folijo za živila in postavimo v vrečko ter hranimo na hladnem. Tako lahko počaka tudi dva ali tri tedne.
Kako pripraviti lešnikov nadev za potico? Ali je potrebno lešnike tudi pred tem kaj pražiti, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da jih najprej damo na pekač in v vročo pečico, da lupinica, ki je rahlo grenka, popoka. Dobro jih premešamo in potem jih s pomočjo serviete oluščimo. Šele nato jih zmeljemo. Če želimo poudariti okus, jih pred tem še pražimo v kozici - dodamo malo sladkorja v prahu in stalno mešamo. Sam postopek priprave nadeva je tak, kot pri orehih. Drobtine skuhamo v mleku, nato dodamo mlete lešnike. Dobiti moramo zelo gost nadev. Nato dodamo sneg (rumenjake porabimo za testo), limonino lupino, sok pomaranče, po želji tudi čokoladni prah.
Kako pripraviti lešnikov nadev za potico? Ali je potrebno lešnike tudi pred tem kaj pražiti, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da jih najprej damo na pekač in v vročo pečico, da lupinica, ki je rahlo grenka, popoka. Dobro jih premešamo in potem jih s pomočjo serviete oluščimo. Šele nato jih zmeljemo. Če želimo poudariti okus, jih pred tem še pražimo v kozici - dodamo malo sladkorja v prahu in stalno mešamo. Sam postopek priprave nadeva je tak, kot pri orehih. Drobtine skuhamo v mleku, nato dodamo mlete lešnike. Dobiti moramo zelo gost nadev. Nato dodamo sneg (rumenjake porabimo za testo), limonino lupino, sok pomaranče, po želji tudi čokoladni prah.
Poslušalca je zanimalo, kako naj pripravi česen v kozarčkih, da bi njegovi ženi olajšal kuhanje – da se ji ne bi bilo treba ukvarjati z ljubljenjem drobnega domačega česna. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj ga olupi in strese v mikser ter zmiksa. Pred tem naj posoli in doda olivno olje. Nastati mora gosta omaka, po potrebi dolije olje. To naloži v kozarčke, dobro pokrije oz. zapre in postavi v skrinjo. V hladilniku naj ima le kozarček, ki ga trenutno potrebuje – česen ven postrga z žličko.
Poslušalca je zanimalo, kako naj pripravi česen v kozarčkih, da bi njegovi ženi olajšal kuhanje – da se ji ne bi bilo treba ukvarjati z ljubljenjem drobnega domačega česna. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj ga olupi in strese v mikser ter zmiksa. Pred tem naj posoli in doda olivno olje. Nastati mora gosta omaka, po potrebi dolije olje. To naloži v kozarčke, dobro pokrije oz. zapre in postavi v skrinjo. V hladilniku naj ima le kozarček, ki ga trenutno potrebuje – česen ven postrga z žličko.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, za kaj lahko uporabi zamrznjen bob, ki ima debelo lupino. Sestra ji je svetovala, naj ga skuha, nato pa spasira in preko cedila precedi. Tako bo dobila dobro kremno juho. Ta bo še bolj okusna, če ji bo dodala na čebuli pražen krompir in korenček. Kasneje se je v oddajo oglasila poslušalka in svetovala, naj se bob z debelo lupino najprej olušči, nato pa skuha.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, za kaj lahko uporabi zamrznjen bob, ki ima debelo lupino. Sestra ji je svetovala, naj ga skuha, nato pa spasira in preko cedila precedi. Tako bo dobila dobro kremno juho. Ta bo še bolj okusna, če ji bo dodala na čebuli pražen krompir in korenček. Kasneje se je v oddajo oglasila poslušalka in svetovala, naj se bob z debelo lupino najprej olušči, nato pa skuha.
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].
V zadnji oddaji Spoznanje več predsodek manj sta bila z nami zgodovinar dr. Renato Podbersič ml. in pa predsednica pobude Prebudimo Slovenijo prof. Vlasta Doležal Rus. Ocenila sta leto 2024, razmišljala o minulem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Dotaknili smo se tudi dvojnih meril slovenske politike in ukinitve ugovora vesti za farmacevte. Za konec pa smo zastavili tudi vprašanje ali je ob 80-letnici konca druge svetovne vojne izvedljivo pokopati vse žrtve?
V minulem tednu smo praznovali dva čudovita praznika. Božič, ki nas obda z upanjem in ljubeznijo, ter Dan samostojnosti in neodvisnosti, ki nas sooča z realnostjo naše države. Po vseh proslavah in vrsti zvenečih nagovorov se mi poraja vprašanje, kako je z narodnim ponosom v Sloveniji. V teh prazničnih dneh pa je dobro pogledati, kako narodni ponos izražamo Slovenci? Kako se soočamo s ponosom drugih, v Slovenij živečih narodov? Kako se na ta vprašanja odziva slovenska šola? Je tudi na tem področju šola odraz družbe?
Komentar je pripravila upokojena profesorica kemije, Helena Kregar.
Žiga Papež je sladkorni bolnik tipa 1, bolezen so mu odkrili pri 12-ih letih in v spominu iz tistega časa mu ostajata predvsem potrtost in zaskrbljenost staršev. Kljub temu, da mu je bolezen spremenila življenje, se je naučil z njo živeti. Z nami je delil spomine na letošnjo dogodivščino, ko je kot prvi diabetik prekolesaril 4200 km dolgo pot do Severnega rta v 21-ih dneh.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Marsikdo se ob novem enoletnem obdobju odloči za kakšen sklep, tudi na področju rabe energije in ravnanja z okoljem. Na enem od bogatih sejemskih dogodkov smo srečali klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in jo vprašali o boljših navadah za dobro ljudi in planeta.
Iz našega arhiva smo izbrskali odlomke nekaj najodmevnejših lanskih Svetovalnic. Odprli smo tudi telefone in sprejemali predloge poslušalcev za teme v novem letu. Svoje predloge nam še vedno lahko sporočite na: svetovalnica@ognjisce.si.