Is podcast
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentar ustava politika človekove pravice

10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

VEČ ...|10. 12. 2021
Dr. Jernej Letnar Černič: Umanjkanje ustavnosti

Izredni profesor za pravo človekovih pravic se ustavlja ob bližnji trideseti obletnici sprejetja slovenske ustave, ki je po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic in temljnih svoboščin vzpostavila sodobno pravno varstvo. Ugostavlja, da ustava še vedno ni nekaj samoumevnega in pravilno razumljena ter da nam manjka dejanska medsebojna ustavnost

Jernej Letnar Černič

komentarustavapolitikačlovekove pravice

Komentar tedna

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

komentar

Komentar tedna

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

komentar politika družba

Komentar tedna

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentar politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentar družba politika

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

komentar

Komentar tedna

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Roman Vučajnk

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentar Marija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Andreja Eržen Firšt

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2022
Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Pridiga Aloza Furlana na praznik Marijinega rojstva

Prisluhnite današnjemu mašnemu nagovoru Alojz Furlana, rektorja svetišča Marije tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi.

Radio Ognjišče

kolesarjenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 9. 2022
P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

P. Branko Cestnik o mladih v Stični, predsedniških volitvah in kulturi smrti

Gost pisatelj in duhovnik Branko Cestnik je spregovoril najprej o obisku predsednika Boruta Pahorja med katoliškimi mladimi v Stični. Pogovor se je nato dotaknil mladinske pastorale, ki ji je posvečen tokratni pastoralni tečaj. P. Branko je ne njem osredni predavatelj. Govorili smo tudi o prihajajočih predsedniških volitvah in obravnavi sprememb družinskega zakonika. Drugi del oddaje je bil posvečen podpori shodu za zaščito otrok in družin ter Pohodu za življenje.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|2. 10. 2022
Bodi dober

Tudi ti, naj si mlad ali star, poskusi biti dober.

Bodi dober

Tudi ti, naj si mlad ali star, poskusi biti dober.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|1. 10. 2022
Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Rejnica - Bernarda Konjar

Tik pred začetkom Tedna za življenje z letošnjim geslom Ne zavrzi življenja je bila naša sobotna gostja rejnica, ki ma za seboj pestro in preizkušenj polno življenjsko pot. Gospa Bernarda Konjár se je posvetila rejništvu najtežjih primerov. Pri njej pa se je zvrstilo več kot 14 otrok, s katerimi je spletla pristne vezi. Z nami je delila tudi svojo osebno zgodbo, v kateri imajo boleče mesto možev alkohol, sinov samomor in zdravljenje drugega sina v komuni.

Radio Ognjišče

spominživljenjerejništvodružbavzgojaodnosiodvisnostdepresijasamomorpsihološka pomoč

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spominšportAndreja Zupanec BajželjDomen KaučičV čevljih zmagovalcevSlovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 10. 2022
Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Minljivost

V oktobrskem Nedeljskem klepetu je bila tema pogovora minljivost, naša gostja pa psihologinja Janja Frelih Gorjanc. Spregovorila je o pomenu žalovanja, o strahu, ki nas spremlja ob soočanju s smrtjo in umiranjem, pa tudi o tem, kako se soočiti z nenadno smrtjo naših dragih. Še posebej se je ob tem dotaknila samomora.

Damijana Medved

strahsmrtevtanazijasamomoržalovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|2. 10. 2022
Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Uvod v misijonski mesec

Prisluhnite kako misijonsko bogat bo letošnji oktober.

Jure Sešek

duhovnostmisijon