Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Radio Ognjišče

info epk duhovnost

7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Radio Ognjišče

VEČ ...|7. 2. 2025
Katoliška cerkev prinaša duhovno in kulturno ponudbo med EPK 2025: Pogovor z vikarjem Bogdanom Vidmarjem

V okviru čezmejne Evropske prestolnice kulture 2025, ki združuje Novo Gorico in Gorico, se Katoliška cerkev aktivno vključuje v bogat kulturni program. Cerkev pripravlja prireditve, ki bodo združevale duhovnost in kulturo ter spodbujale medkulturni dialog med prebivalci obeh strani meje, nam je dejal škofov vikar za EPK Bogdan Vidmar. 

 

Radio Ognjišče

infoepkduhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

info pogovor družba

Informativni prispevki

Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob mednarodnem dnevu številke 112

11. februar je mednarodni dan številke 112, ki v Evropski uniji in še nekaterih ostalih državah omogoča hitro in učinkovito posredovanje reševalnih služb ob nesrečah, ogroženosti ali nujni pomoči. Datum ni naključen. Če iz njega odstranimo ločila, dobimo številko 112, ki je torej most med ljudmi v stiski in tistimi, ki jim lahko pomagajo. Poklicali smo vodjo regijskega centra za obveščanje v Ljubljani Tilna Cestnika.

Helena Križnik

info pogovor družba

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2025
Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

info

Informativni prispevki

Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

VEČ ...|10. 2. 2025
Dr. Faris Kočan o volitvah na Kosovu

Na volitvah na Kosovu je slavila stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija. Sledila sta Demokratska stranka Kosova in Demokratska liga Kosova. Vseh deset sede·ev, ki v parlamentu pripadajo srbski manj·ini, je osvojila Srbska lista. O oblikovanju vlade je za na· radio spregovoril dr. Faris Ko·an, ki pravi, da Kurtija ·aka zahtevna naloga, saj zmaga ni bila tak·na kot se je pri·akovala. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

info

Informativni prispevki

V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

VEČ ...|6. 2. 2025
V dogodke Evropske prestolnice kulture GO25 vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici

Naziv Evropska prestolnica kulture poznamo od leta 1985. Zadnjih petindvajset let prestolnici izbere Svet EU na predlog Evropske komisije. Letos sta to obmejni mesti Nova Gorica in Gorica ter nemško mesto Chemnitz. Ime Evropska prestolnica kulture 2025 so prevzeli konec lanskega decembra, uradno odprtje pa je bilo 18. januarja v Chemnitzu, na slovenski kulturni praznik 8. februarja pa bo pri nas. V dogajanje so vpeti tudi frančiškani na Kostanjevici, zato smo poklicali p. Nika Žvoklja.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

info

Informativni prispevki

Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

VEČ ...|3. 2. 2025
Aleš Maver o oddaljevanju Gruzije od Evropske unije

V Gruziji protestniki že več mesecev zahtevajo vrnitev države na proevropsko pot, saj vladajoča stranka Gruzijske sanje vse bolj zavija proti Rusiji. To so včeraj dokazali tudi protivladni protesti. Kaj zavijanje proti Rusiji pomeni za prihodnost Gruzije in kakšno vlogo ima pri tem Evropska unija? Vse to smo vprašali političnega analitika profesorja dr. Aleša Mavra.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2025
Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

info

Informativni prispevki

Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

VEČ ...|31. 1. 2025
Škof Štumpf o primeru Rupnik, botrih in sodelovanju s sosednjimi državami

V stolnici Marjinega vnebovzetja v Kopru bo 1. februarja 2025 potekala slovesna umestitev novega koprskega škofa Petra Štumpfa, ob tem pa se bo od službe ordinarija poslovil dosedanji škof Jurij Bizjak. Danes sta spregovorila na novinarski konferenci. Škof Bizjak se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri opravljanju službe pastirja v precej veliki škofiji. Škof Štumpf pa je dejal, da nalogo sprejema v trepetu in občutku šibkosti. Na vprašanje ali bo tako kot v soboški škofiji odpravil botre je dejal, da se bo najprej seznanil z razmerami v škofiji, o primeru p. Marka Ivana Rupnika pa dodal, da je vse v rokah Svetega sedeža in, da bo spoštoval njihovo odločitev.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 1. 2025
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

info

Informativni prispevki

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

VEČ ...|31. 1. 2025
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf ob koncu in začetku mandata koprskega škofa

Izjavi dosedanjega škofa Jurija Bizjaka in novega koprskega škofa Petra Štumpfa.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 1. 2025
Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

info

Informativni prispevki

Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

VEČ ...|28. 1. 2025
Klaudia Sedar: Kakšen verski program lahko pričakujemo na RTV Slovenija v tem letu?

Svet RTV Slovenija je prejšnji teden sprejel letošnji programsko-poslovni načrt. Ker zajema tudi verske vsebine, smo poklicali doktorico Klaudio Sédar, ki v omenjenem organu javne medijske hiše zastopa verske skupnosti. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan: Vremena bodo Kranjcem se zjasnila, mar res, dragi Prešeren?

Verza »Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde kakor zdaj sijale…« sta vzeta iz 2. soneta Prešernovega Sonetnega venca, velike pesnitve, ki jo je namenil Primičevi Juliji, da bi jo prepričal o svoji globoki ljubezni, to pa povezal še z ljubeznijo do slovenske domovine in skrbjo zaradi njenega takratnega duhovnega stanja. Zato nam bosta uvodna verza prišla prav tudi v tem komentarju, v katerem bomo malo pred kulturnim praznikom naredili rahel prepih po slovenski kulturi.

Komentar je pripravila Mirjana Furlan, profesorica slovenskega jezika in članica Društva katoliških pedagogov.

Mirjana Furlan

komentarkulturapolitika

Doživetja narave

VEČ ...|7. 2. 2025
Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Slovenija od začetka leta polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

V Zanimivostih nočnega neba smo tokrat pogledali v ozadje sprejetja naše države v elitno skupino Evropske vesoljske agencije. Kaj prinaša polnopravno članstvo v vsakdanje življenje državljanov, zakaj sploh vlagati v raziskave vesolja, koliko slovenskih podjetij že sodeluje v teh raziskavah in kje smo kot majhna država lahko zanimivi in konkurenčni? Naša gostja je bila vodja Slovenske vesoljske pisarne na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Tanja Permozer.

Blaž Lesnik

vesoljegospodarstvoraziskaveastronomijavesoljska industrija

Za življenje

VEČ ...|8. 2. 2025
Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Največja kulturna vrlina je mir

Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorkulturaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 2. 2025
ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

ZDA s Trumpom dobivajo nov pospešek; končna podoba še nejasna.

V oddaji s prof. dr. Ernestom Petričem tokrat o nekaterih napovedih in odločitvah ameriškega predsednika Trumpa: od carin, s katerimi želi uravnotežiti trgovinsko izmenjavo, prek izjav o Grenlandiji, Panamskem prekopu in Gazi, do odnosa z Ukrajino, kjer želi pomoč povezati s pogodbo o uporabi redkih kovin in razlogih za ukinitev Agencije ZDA za mednarodni razvoj. Od domačih tem pa o iskanju primernih kandidatov za odgovorne položaje kot sta varuh človekovih pravic in guverner državne banke, prek predloga zakona o medijih, do praznika kulture z letošnjim odprtjem Evropske prestolnice kulture.

Tone Gorjup

politika

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2025
Harmonična glasba

Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.

Harmonična glasba

Kako harmonična glasba uredi neharmonično dušo? Zakaj ima zven moč zdravljenja in kako frekvence vplivajo na rakave celice? Vse to ob glasbi koralov, ki so nastali prav za to oddajo, na besedilo bolniških litanij.

Tadej Sadar

glasbaodnosiduhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|11. 2. 2025
Biografija Grigorija Rasputina

Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.

Biografija Grigorija Rasputina

Predstavili smo knjigo Douglasa Smitha: Rasputin, vera, oblast in zaton Romanovih. Knjigo je predstavil prevajalec Matej Venier.

Mateja Subotičanec

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|11. 2. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 2. 2025
Ob nedeljah glasba in V Tvojem ognju žarim

V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata založba Ognjišče in združenje Blankin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo.

Ob nedeljah glasba in V Tvojem ognju žarim

V Slovenskem kulturnem domu v Špetru v Beneški Sloveniji znova poteka niz koncertov Ob nedeljah glasba. Tretjo sezono pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Z osveženim konceptom želijo glasbo še bolj približati mladim, jih navdušiti nad umetnostjo ter jim ponuditi prostor za odkrivanje in razumevanje glasbene ustvarjalnosti. Na koncertih nastopajo učenci šole, ki občinstvo peljejo skozi pester program glasbenih mojstrovin. Vsak koncert ponuja bogat in raznolik program, s poudarkom na klasični glasbeni literaturi. Posebnost koncertne sezone Ob nedeljah glasba je možnost pogovora z nastopajočimi. Po vsakem koncertu bo občinstvo povabljeno k odprtemu dialogu z mladimi glasbeniki. Ta petek pa bo v Slovenskem kulturnem domu v Špetru potekala krstna predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach V Tvojem ognju žarim, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Sodelovali bodo pisci spremnih besedil: p. Pavel Cocco, urednica Erika Jazbar in slikar David Faganel. Predstavitev organizirata založba Ognjišče in združenje Blankin v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura