V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.
V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.
V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.
Informativni prispevki
Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.
Informativni prispevki
Predlog zakona o psihoterapiji ureja področje izvajanja psihoterapije, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, saj lahko danes te storitve izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora. Kako na zakon gledajo psihoterapevti in kakšna stališča je prinesla okrogla miza, ki so jo pripravili skupaj s pacienti in predstavniki združenj, smo slišali v pogovoru z družinsko terapevtko Katjo Knez Steinbuch, ki pravi, da zakon podpira, čeprav ni idealen.
Informativni prispevki
V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.
Informativni prispevki
V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.
Informativni prispevki
Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.
Informativni prispevki
Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.
Informativni prispevki
Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.
Informativni prispevki
Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.
Informativni prispevki
V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja.
Informativni prispevki
V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja.
Informativni prispevki
Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida.
Informativni prispevki
Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida.
Informativni prispevki
Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.
Informativni prispevki
Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.
Informativni prispevki
V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.
Informativni prispevki
V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.
Naš gost
Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Duhovna misel
Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil jezuit p. Marjan Kokalj.