V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.
Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin.
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni.
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj.
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
V pogovoru ob 30-letnici postavitve kapelice v Šentjoštu, 80-letnici konca druge svetovne vojne in 35-letnici začetka samostojne Slovenije je nekdanji predsednik vlade Lojze Peterle povezal različne zgodovinske prelomnice v eno osrednjo misel: brez očiščenega zgodovinskega spomina ne moremo graditi skupne prihodnosti. »Mi ne moremo naprej z miti, z zgodovinskimi zameglevanji v političnem interesu,« je dejal in odločno zavrnil delitev na izdajalce in osvoboditelje, ki je v njegovih očeh politično konstruirana in zgodovinsko netočna.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Informativni prispevki
Slovenijo zavezuje tako obrambna resolucija, ki predvideva 3 odstotke BDP za obrambo do leta 2030, kot nedavno sprejeta zaveza iz Haaga, ki predvideva, da bodo dr·ave za podro·je obrambe do leta 2035 namenjale 5 odstotkov BDP. V SD in Levici omenjenega sicer ne podpirajo, ·eprav je bila zadeva obravnava na seji vlade. Obramboslovec dr. Iztok Prezelj pravi, da bo koalicija zadevo morala raz·istiti. Optimisti·en pa je tudi glede vklju·evanja slovenskih podjetij v proizvodnjo obrambnih zmogljivosti, saj bo to finan·no podprto.
Informativni prispevki
Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.
Informativni prispevki
Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v podeželskih delih države še naprej razburja lokalne skupnosti. Tako je včerajšnji državni praznik v Črnem Vrhu nad Idrijo minil v znamenju protesta krajanov, ki zahtevajo takojšnje vnovično odprtje črpalke, vladi in Petrolu pa so poslali protestno pismo z zahtevo po odgovoru. Naj naftni trgovec odpravi ukrepe, ki jih je sprejel zaradi nestrinjanja z vladno regulacijo cen pogonskih goriv na avtocestah, je podjetje pozval minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Poslanci opozicije pa žogico pošiljajo na vladno stran. Ekonomist dr. Matej Lahovnik meni, da Petrol ne bi smel ukrepati proti strankam, ampak proti vladi, in sicer s tožbo, za katero ima več kot dovolj utemeljenih razlogov. Nevzdržno je po njegovi oceni, da v ceni litra goriva dajatve državi predstavljajo 60 odstotkov.
Informativni prispevki
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.
Informativni prispevki
Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu je zaskrbljujoče. Kaj se dogaja? Kje je mednarodna skupnost? Se bo ogenj še širil? Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.
Informativni prispevki
V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
Informativni prispevki
V Kopru je vse nared za drugi medreligijski Forum za mir, tokrat z naslovom Skupne vrednote življenja za mir. Na vabilo Slovenske škofovske konference so se odzvali voditelji različnih veroizpovedi, ki so prisotne v petnajstih balkanskih državah. Najvidnejši predstavnik Katoliške cerkve bo beograjski nadškof kardinal Ladislav Némét. Poklicali smo člana organizacijskega odbora Silvestra Gabrščka in koprskega stolnega župnika Primoža Krečiča.
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Informativni prispevki
Gospodarske razmere v Sloveniji, kljub ·tevilnim negotovostim, ostajajo relativno ugodne. Glede na spomladansko napoved Banke Slovenije naj bi na·a dr·ava letos bele·ila 1,3 odstotno gospodarsko rast, medtem ko ji druge institucije napovedujejo rast vse do dveh odstotkov. Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je ni·ja napoved posledica manj·ih investicij, pa tudi padca v gradbeni·tvu. V prihodnje pa pri·akuje izzive zlasti v avtomobilski industriji ter sektorju strojev in opreme.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo predstavili knjigo z naslovom Duhodnevnik, ki ga je, po navdihu dnevniških zapisov duhovnika in eksorcista, Marijana Arharja, sestavila in napisala Helena Reberc. Lahko bi rekli, da je nekakšen delovni zvezek, duhovni dnevnik s spodbudami, razmišljanji in prostorom za zapisovanje. Izšel je pri Založbi Emanuel.
Pogovor o
V Pogovor o smo povabili vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja. Z njim smo se pogovarjali o pestrem dogajanju v stranki, državnem zboru in tudi o povezovanju med strankami.
Slovencem po svetu in domovini
Pred nami je izseljenska nedelja. Več kot pol milijona Slovencev živi zunaj meja domovine, ob tem opozarjajo pri Rafaelovi družbi. Ravnatelj Lenart Rihar nas spodbuja, naj ob tem spomnimo na dvoje: dosežke naših rojakov in kako trdoživo ohranjanje vrednote. Pomislimo tudi na vse občutke, ki obdajajo tistega, ki mora na silo oditi iz svojega doma. Letos mineva 35 let od vnovične ustanovitve Rafaelove družbe v Sloveniji, njeni začetki segajo v začetek 20. stoletja. Več boste slišali v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.
Duhovna misel
Če vržemo žabo v posodo hladne vode, bo veselo zaplavala. To niti ni presenetljivo, saj imajo žabe rade hladno vodo. Toda če vržemo žabo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kulturni utrinki
V sklopu Stalne zbirke Narodne galerije je do 21. septembra na ogled študijska razstava Iz sence v sliko: Skicirke Ivane Kobilca, ki ponuja edinstven vpogled v način dela in ustvarjalnega razmišljanja najbolj znane slovenske slikarke. Skicirke, ki jih je Narodni galeriji podarila družina Pintar, še nikoli niso bili predstavljene v javnosti. Na Ptujskem gradu pa je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož predstavil celovito obnovo grajske žitnice in grajskega griča. Obnovitvena dela, ki se bodo začela letos, bodo omogočila preobrazbo žitnice v sodoben razstavni prostor.
Komentar tedna
Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Naša gostja je bila Nataša Kordiš. Je otrok gluhih staršev, sama pa je slišeča oseba in certificirana tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Odstrla nam je nekaj izkušenj in načina življenja, ki ga razvijejo gluhe osebe.