Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 2. 2022
Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

naravakmetijstvorazpisipredstavitve

Minute za kmetijstvo in podeželje

Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

VEČ ...|8. 2. 2022
Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Robert Božič

naravakmetijstvorazpisipredstavitve

Naš pogled

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

komentarkmetijstvorazpisi

Naš pogled

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvorazpisi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Robert Božič

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Ritem srca

VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)
VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Ritem srca

VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.
VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Ritem srca

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.
VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|25. 11. 2023
Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Izgorelost

O aktualni temi izgorelosti smo se pogovarjali z dr. Andrejo Poljanec.

Mateja Feltrin Novljan

Globine

VEČ ...|14. 11. 2023
Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Ali je Bog Stare zaveze nasilen?

V oddaji smo se ustavili pri vprašanju, ki je odmevalo tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Prizorov nasilja v spisih Stare zaveze sploh ni tako malo. Kako naj k njim pristopi sodoben kristjan in kako naj jih prebira z očmi današnjega časa? Gre res za bitko interpretacije? Z nami je bil asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in prefekt v Bogoslovnem semenišču v Ljubljani dr. Matjaž Celarc. 

Blaž Lesnik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 11. 2023
Mag. Branko Cestnik

V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.

Mag. Branko Cestnik

V dobri novici smo izpostavili 29. rojstni dan Radia Ognjišče in ob pravkar končanem 39. knjižnem sejmu tudi ugotovitev, da je ljudstvo knjige še živo kajti na knjižnem sejmu so predstavili tudi slikanico o mistikinji Magdaleni Gornik. Teme duhovnosti in mistike so tudi prisotne med nami, čeprav se včasih ne zdi. Tema je bila tudi odvzem živali kmetu s krškega polja in vprašanje zakaj je gibanje animalistov tako agresivno? Zakaj v gozdu ne gradijo toplih zavetišč za živali in raje kmetom kradejo govedo? Seveda nismo mogli niti mimo teme o velikem padcu popularnosti sedanje vlade in še posebej njenega predsednika.

Radio Ognjišče

politikaBranko Cestnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 11. 2023
Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Inšpekcijski odvzem govedi, zavrnitev uredbe SUR ter EIP projekt na področju živinoreje

V oddaji smo slišali o dveh postopkih nadzora inšpekcijskega odvzema govedi, z EU poslancem Francem Bogovičem smo se pogovarjali o zavrnitvi uredbe SUR, dr. Janez Benedičič pa je predstavil tudi zanimiv Evropsko partnerstvo za inovacije (EIP) projekt na področju živinoreje.

Robert Božič

Moja zgodba

VEČ ...|26. 11. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Slovenski mučenci XX. stoletja - duhovnik Ignacij Nace Nadrah (Aleš Maver)

Tokrat je bil z nami eden od zgodovinarjev v postopku za mučence XX. stoletja, žrtve komunizma, zgodovinar in profesor dr. Aleš Maver. Govorili smo o duhovniku mučencu Ignaciju (Nacetu) Nadrahu. Tega sta preganjala italijanski fašizem in nemški nacizem, mučeniško smrt pa je doživel pod komunizmom. Ubit je bil dve leti po koncu 2. svetovne vojne, leta 1947 v župnišču pri pri Sv. Mariji v Puščavi na Pohorju.

Jože Bartolj

Za sožitje

VEČ ...|28. 11. 2023
Praznik ima vedno dva obličja

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja

Praznik ima vedno dva obličja

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosivzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 11. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|28. 11. 2023
Angel pomivalnega stroja

Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …

Angel pomivalnega stroja

Po kuhanju, po obedu ostane kup umazane posode. Naj je bila jed še tako …

Gregor Čušin

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 11. 2023
Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Štirijezični pouk pod Svetimi Višarjami - garancija za ohranjanje slovenskega jezika

Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta, v Kanalski dolini pod Svetimi Višarjami, je nedavno stekel poskus italijansko-slovensko-nemško-furlanske šole. To pomeni, da pouk poteka v teh jezikih in se tudi učijo vseh štirih jezikov. Da je to dragocena obogatitev prostora in najlepše darilo za prihodnje generacije, je včeraj, v ponedeljek, 27. 11. 2023, ob obisku rojakov dejal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Srečal se je s predstavniki Združenja Don Mario Černet, Slovenskega kulturnega središča Planika in z župani gorenjskih in severnoprimorskih občin. Društvoma se je zahvalil za delovanje in povezovanje Slovencev, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, v okviru katerega bi lahko povezali tri sosednje države, Slovenijo, Italijo in Avstrijo in bi skrbelo za krepitev področja na več ravneh. Sogovorniki so pobudo sprejeli z naklonjenostjo in se že dogovorili za prve korake. Kanalska dolina je kulturno in jezikovno zelo raznolika, prepletajo se namreč italijanski, nemški, slovenski in furlanski jezik, zato je zelo aktualno vprašanje poučevanja slovenščine v tamkajšnjih šolah. V zadnjih letih je bilo vloženega kar nekaj truda za uveljavitev večjezičnega italijansko-slovensko-nemško-furlanskega pouka, ki je letos prvič eksperimentalno stekel na vseh stopnjah. 
Ohranjanje jezika, kulture in identitete je v veliki meri povezano tudi z demografskimi in gospodarskimi razmerami. Medsebojno sodelovanje med kraji na obeh straneh meje dobro teče že desetletja. Vsi se namreč soočajo s podobnimi razvojnimi vprašanji, zato je povezovanje še kako dobrodošlo.
Nedavno je svojo enoto v Trbižu v Kanalski dolini skupaj s Svetom slovenskih organizacij odprla Kmečka zveza, poleti ustanovljena projektna pisarna SDGZ pa pomaga pri pripravi evropskih projektov na celotnem območju, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. Pri Združenju Don Mario Černet posebno pozornost namenjajo vključevanju mladih, so izredno aktivni, skozi leto pripravljajo več dogodkov in sodelujejo z drugimi organizacijami. Slovensko kulturno središče Planika pa pripravlja izbirne tečaje slovenskega jezika in izdaja publikacije. V njihovih prostorih mlade glasbenike poučuje tudi Glasbena matica. 

Matjaž Merljak

družbarojaki