Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 2. 2022
Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

naravakmetijstvorazpisipredstavitve

Minute za kmetijstvo in podeželje

Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

VEČ ...|8. 2. 2022
Informativna izobraževanja in predstavitve pomoči za mlade kmete

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Robert Božič

naravakmetijstvorazpisipredstavitve

Naš pogled

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

komentarkmetijstvorazpisi

Naš pogled

Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

VEČ ...|11. 1. 2022
Kmetijska investicijska lakota

Popolnoma nesprejemljivo je namreč, da dobi hribovska kmetija znotraj Triglavskega narodnega parka avtomatsko 10 odstotkov točk več kot recimo primerljiva hribovska kmetija znotraj Krajinskega parka Logarska dolina. Sploh pa je krivično, če je parkovna zakonodaja tako napisana, da jo lahko v svoj prid izkoristi vlagatelj, ki ima svojo posest čisto na drugem koncu Slovenije.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvorazpisi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

VEČ ...|16. 9. 2021
Kmalu bo mogoče oddati vloge za 2. razpis za vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti

Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Robert Božič

naravakmetijstvopodeželjerazpissofinanciranje

Ritem srca

VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)
VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Ritem srca

VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.
VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Ritem srca

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.
VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|21. 5. 2022
Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Franka Žgavec

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|22. 5. 2022
O predelavi sadja in zelenjave ter aktualne novice

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

O predelavi sadja in zelenjave ter aktualne novice

Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrt

Dogodki

VEČ ...|15. 3. 2022
Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Duhovnik Myhaylo Melnyk: Kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več?

“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.

Radio Ognjišče

ukrajinakaritasvojna

Naš pogled

VEČ ...|17. 5. 2022
Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj: Nov praznik - dan spomina na žrtve komunizma

Vlada v odhajanju je kot eno svojih zadnjih dejanj razglasila današnji dan, 17. maj za Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Kot so zapisali, so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da vse povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih kriterijih.

Jože Bartolj

komentar

Globine

VEČ ...|10. 5. 2022
Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Vojna nikoli nima smisla

Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom

Video: 

Blaž Lesnik

duhovnostvojnamirCerkevoboroževanjeodnosizgodovinaideologije

Radijski misijon 2022

VEČ ...|9. 4. 2022
7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

7. dan - Največja pa je ljubezen

Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Moja zgodba

VEČ ...|22. 5. 2022
Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Ob Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja (Griesser Pečar, Možina)

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJože MožinaTamara Griesser PečarNacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 5. 2022
Gostja - Jasmina Ortar

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Jasmina Ortar, ki ima cerebralno paralizo. V pogovoru ste med drugim slišali, kako je gibalna oviranosti ne ovira pri optimističnem pogledu na življenje, pa tudi, kaj ji pomeni delo in kateri je njen najljubši letni čas.
Jasmino ste spoznali tudi skozi oči njene prijateljice Maje Kozel.

Gostja - Jasmina Ortar

Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Jasmina Ortar, ki ima cerebralno paralizo. V pogovoru ste med drugim slišali, kako je gibalna oviranosti ne ovira pri optimističnem pogledu na življenje, pa tudi, kaj ji pomeni delo in kateri je njen najljubši letni čas.
Jasmino ste spoznali tudi skozi oči njene prijateljice Maje Kozel.

Damijana Medved

pogovorzdravstvoodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 5. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|22. 5. 2022
Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

Zahvala ob uspešni pomoči Ukrajini

V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.

Jure Sešek

duhovnostmisijonUkrajinaPROpomagajmo ukrajiniMarta MeškoBarbara PeterlinJožica Sterle