Ritem srca

VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)
VEČ ...|12. 2. 2021
Razpis za Ritem srca 2021 // Matt Brock // WYD 2023

Oddajo smo začeli s povabilom k prijavi na razpis za nove pesmi festivala Ritem srca 2021. Ta je v celoti objavljen na spletni strani festivala. Slišali smo novi pesmi Mack-a Brock-a, ki je izdal svež akustični slavljenski EP album Caffe Sessions.

V oddaji smo slišali:

  • Projekt Canta! - Romani Ite Domum
  • Brock Human - Zealot
  • Mack Brock - Come Now
  • Mack Brock - Song Of Heaven
  • WYD 2023 Hymn - There’s Haste in the Air
  • Svetnik - V Tvojem imenu (Jezus)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostrazpisSDM

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Informativni prispevki

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosipogovorpolitikaZavod Iskrenirazpisinfo

Ritem srca

VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti

Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.
VEČ ...|4. 3. 2020
Razpis za Ritem srca 2020 in tuje novosti
Predstavili smo razpis za festival Ritem srca 2020 s katerim smo uradno odprli rok za prijave na letošnji festival. Drug dell oddaje pa smo namenili tujim izvajalcem in njihovi glasbi.

V oddaji smo slišali: Brigita Pintar - Vidiš me, Elle Limebear (feat. Martin Smith) - Lord You Have My Heart, Elle Limebear - What Love Looks Like, Natalie Grant - My Weapon, Jesus Culture ( feat. Kim Walker Smith) - More Than Enough, SPES - Blagor ranjenim.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbarazpis

Ritem srca

VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch

Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Ritem srca

Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.
VEČ ...|13. 3. 2019
Skupina Dotik s prijatelji, razpis za misijonsko glasbo in London Gatch
Oglasil se nam je Tadej Zalar, član skupine Dotik, ki ta četrtek pripravlja SKG večer na Rakovniku. V oddaji smo nekaj več povedali tudi razpisu, ki ga za novo glasbo z misijonsko tematiko razpisuje Misijonsko središče Slovenije. V drugem delu oddaje pa smo se zazrli na tuje - Tadej Vindiš je pripravil predstavitev pevke, avtorice in voditeljice slavljenja London Gatch, ki kljub imenu ne prihaja iz Anglije ...

V oddaji smo slišali: Svetnik - Čudovito ime, ABEND - Pred križem, Neža in Damjan Pančur - Naše sestre in bratje, London Gatch - New Stories, London Gatch - Jesus Only You, London Gatch - You Never Walk Away, London Gatch - Oh What Perfect Love.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbarazpismisijoniskg večermladi

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|2. 3. 2021
Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Caludia Croos Müller: Dobro spi - Mali učbenik preživetja.

Če v času prehoda iz zime v pomlad, ob temperaturnih in vremenskih nihanjih, tudi vi slabše spite, ne preslišite minut, v katerih smo s pomočjo knjige »Dobro spi« (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi), pripravili nekaj nasvetov. Knjižica doktorice medicine Claudie Croos-Müller, ki je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo, je drobni učbenik s preprostimi rešitvami za boljši spanec.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|28. 2. 2021
Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Marija Klobčar - Knjiga o potujočih pevcih na Slovenskem

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

Jože Bartolj

kulturapogovorMarija KlobčarJože DežmanPoslušajte štimo mojopotujoči pevci na slovenskem

Pogovor o

VEČ ...|3. 3. 2021
S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

Andrej Šinko

gluhi

Duhovna misel

VEČ ...|3. 3. 2021
Med vami pa ne bo tako

Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvršujejo nad njimi …

Med vami pa ne bo tako

Veste, da vladarji narodov nad njimi gospodujejo in velikaši izvršujejo nad njimi …

Tomaž Kete

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|2. 3. 2021
O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

O kuhanih jacih

Pravljica prinaša več naukov. Prvi je: nikoli ne bodi dolžan ljudem, vedno plačaj svoje račune. Ostale pa boste slišali, če prisluhnete kratki zgodbi, ki bi kaj lahko bila resnična.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 3. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|3. 3. 2021
S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

S kakšnimi težavami so soočeni gluhi in naglušni?

Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.

Andrej Šinko

gluhi

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 3. 2021
Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Nataša Konc Lorenzutti o zgodbi na katehetskem simpoziju

Jože Bartolj

kulturaNataša Konc Lorenzutti

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 3. 2021
Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač: Orbanizacijo, samo s postkomunisti v sedlu, živimo že četrt stoletja

V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.

Matej Kovač

orbanizacijaJanez JanšaTomaž Veselustavno sodiščemedijikomentar