Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.
Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.
Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.
Informativni prispevki
V Pragi na Češkem se nadaljuje celinsko zasedanje sinode za Evropo. Na sinodalnem zasedanju sodeluje 200 delegatov, preko spleta pa jih je povezanih še 390. Slovensko delegacijo sestavljalajo soboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci Maksimilijan Matjaž, profesor Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Slednja je včeraj s škofom Matjažem predstavila slovensko poročilo. Kot nam je sporočil škof Štumpf sta slovenska predstavnika edina do sedaj na sinodi govorila v imenu mladih. »Imela sta zelo dobro predstavitev imela, ki je zbudila pozornost vseh sinodalnih udeležencev,« nam je sporočil škof Štumpf.
Informativni prispevki
V Pragi na Češkem se nadaljuje celinsko zasedanje sinode za Evropo. Na sinodalnem zasedanju sodeluje 200 delegatov, preko spleta pa jih je povezanih še 390. Slovensko delegacijo sestavljalajo soboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci Maksimilijan Matjaž, profesor Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Slednja je včeraj s škofom Matjažem predstavila slovensko poročilo. Kot nam je sporočil škof Štumpf sta slovenska predstavnika edina do sedaj na sinodi govorila v imenu mladih. »Imela sta zelo dobro predstavitev imela, ki je zbudila pozornost vseh sinodalnih udeležencev,« nam je sporočil škof Štumpf.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
Kmalu bo minilo leto dni od ruskega napada na Ukrajino. Gre za potezo, ki je spremenila in še spreminja Evropsko unijo in tudi svet. Profesor dr. Boštjan Marko Turk je v pogovoru za naš radio ob predstavitvi svoje nove knjige »Vojna za mir« opozoril, da se ne bližamo koncu vojne. Presenečen je nad vse bolj Rusiji naklonjeno slovensko vladno politiko.
»Knjiga Vojna za mir je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Je nujni priročnik za razumevanje časa. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije v Sloveniji krenile takšno pot. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj do vojne v Ukrajini prišlo. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti ki se je začela z največjo civilizacijsko spremembo sodobnosti, to je z letom 1968. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednosti sestavi starega sveta. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo,« je zapisal avtor knjige dr. Boštjan M. Turk.
Informativni prispevki
V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.
Informativni prispevki
V Pragi se je v nedeljo začelo. Na njem v živo sodeluje 200 udeležencev, še dvakrat toliko pa na daljavo. Našo krajevno Cerkev v Pragi zastopajo podpredsednik Slovenske škofovske konference in soboški škof Peter Štumpf, celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je odgovoren za sinodo v Sloveniji, sociolog Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Škof Štumpf je v izjavi za naš radio izrazil veselje nad odprtostjo delegatov iz vseh krajevnih Cerkva v Evropi. Ob dopoldnevih vsaka od njih predstavi sinodalno pot, ki jo je do zdaj prehodila in ugotovitve.
Informativni prispevki
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
Informativni prispevki
V Divači so minuli teden odprli dve novi stanovanjski skupini Doma na Krasu. Pristojni si namreč že dlje časa prizadevajo za boljše življenjske pogoje oseb z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju, zato jih nameravajo odpreti enajst (11). Na ta način se stanovalci lažje vključijo v okolje ter premagujejo osamljenost in izolacijo. Kako poteka ta proces, nam je povedala vršilka dolžnosti direktorja Doma na Krasu Nevenka Ražman.
Informativni prispevki
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada pod vodstvom Roberta Goloba je ob nastopu obljubljala veliko, se pa vse zadeve zamikajo. Če so bile napovedi o dostopu do specialista v 30-ih dneh, se to ni zgodilo. Vidimo le kolone pred zdravstvenimi domovi tistih, ki so brez osebnega zdravnika. Po številnih koalicijskih vrhih smo do danes slišali le obljube o tem, da se bodo pogovarjali, začetke projektov pa prestavljalo šele v prihodnja leta. Alen Salihović je za komentar vladnih obljub poklical novinarja Domovine Petra Meršeta.
Informativni prispevki
V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.
Informativni prispevki
V času vedno večjih demografskih težav in vedno večjega števila parov, ki imajo težave s plodnostjo, veliko parov pa se za otroke ne odloči, so večje družine eden izmed pomembnih nosilcev demografskega razvoja družbe. Predstavljajo razmeroma majhen delež populacije in zato pogosto niso deležne potrebne pozornosti, posledično pa morda niso izkoriščeni vsi njihovi potenciali, s katerimi bi lahko doprinesle več celotni družbi. O tem se je s predsednikom Družinske pobude Tomažem Meršetom pogovarjala Ana Dežman.
Informativni prispevki
Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.
Informativni prispevki
Dan posvečenega življenja obhajamo na svečnico oziroma na praznik Gospodovega darovanja. Prvič smo dan posvečenega življenja po vsem svetu praznovali 2. februarja 1997, na željo svetega papeža Janeza Pavla II. Praznovanje želi pomagati vsaj Cerkvi, da bi vedno bolj cenila pričevanje oseb, ki so se odločile, da bodo tesneje hodile za Jezusom po poti evangeljskih svetov, je v pogovoru za naš radio povedala s. Hermina Nemšak iz reda Frančiškank Brezmadežnega spočetja.
Informativni prispevki
Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije.
Informativni prispevki
Ljudska iniciativa Glas upokojencev Slovenije jutri na Trgu republike pripravlja vseslovenski protest upokojencev. Iniciativo podpira veliko ljudi, ki si želijo boljše življenjske pogoje v starosti. Uradno jih podpirajo Zveza seniorjev pri NSi, Gibanje za otroke in družine ter Združenje dedkov in babic Slovenije.
Komentar tedna
Da bi lahko živeli in uresničili kitico naše državne himne: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«; je nujno potrebno spet oživeti eno kitico prej, ki pravi: »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere«! Da bi bili tolerantni in spoštljivi do drugih narodov in kultur, se moramo naučiti ljubiti, spoštovati in biti ponosni na svoj narod, svojo kulturo in svojo zgodovino.
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Sol in luč
Ob slovenskem kulturnem prazniku smo pripravili oddajo v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom “Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju”, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca, ki je služil kot uvod tudi oddaji.
Doživetja narave
V oddaji, ki je namenjena ljubiteljskim astronomom in vstopa v 22. leto svojega življenja, smo tokrat gostili vnetega opazovalca nočnega neba Boštjana Tovšaka. Razkril nam je, kje je opazoval komet ZTF, ki nas te te dni razveseljuje.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih
Lahko noč, moj angel
O, koliko teh blagih in manj blagih umetniških duš, zaljubljenih kar naprej in v vsevprek, zaljubljenih v …
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 09. februar 2023 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Kmetje z letošnjim letom stopajo v novo obdobje t.i. SKP in zaradi tega je letos izjemoma še do konca februarja čas, da se odločijo in morda stopijo v, odslej se bo temu reklo, intervencijo Ekološko kmetijstvo in Ekološko čebelarstvo. Mnogih je strah birokracije, evidenc, in ostale papirnate vojne. Aleš Fister, eko kmet in predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pa pravi, da je stvar obvladljiva.