Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Ob 35. obletnici prve svetovne medverske molitve za mir v svetu v Assisiju, ki se je na pobudo svetega Janeza Pavla II. odvijala 27. oktobra 1986, je oddaja »Pogovor o« posvečena razmisleku o pomenu in potrebi te pobude danes. Letos jo je skupnost sv. Egidija pripravila že 7. oktobra pred rimskim Kolosejem. Papež Frančišek je tam povabil k zavzemanju za mir, k drži srca, ki se rodi iz pravičnosti, raste v bratstvu in živi v zastonjskosti. V oddaji smo gostili p. Krizologa Cimermana, p. Pavleta Jakopa in p. Edija Kovača. Dotaknili smo se tudi molitvene podpore osamosvajanju Slovenije, težkih trenutkih, ki so prizadeli New York in Pariz ob terorističnih napadih, pa tudi nujnosti molitve za mir v Cerkvi.
Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.