Mednarodni Simpozij o sv. Hieronimu
V prostorih SAZU v Ljubljani so odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima, ki izhaja iz naših krajev. Znan je kot prevajalec in razlagalec Svetega pisma ter eden izmer štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Na simpoziju bo nastopilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. O njegovi vsebini je spregovoril predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič.
23. 10. 2019
Mednarodni Simpozij o sv. Hieronimu
V prostorih SAZU v Ljubljani so odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima, ki izhaja iz naših krajev. Znan je kot prevajalec in razlagalec Svetega pisma ter eden izmer štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Na simpoziju bo nastopilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. O njegovi vsebini je spregovoril predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič.
VEČ ...|23. 10. 2019
Mednarodni Simpozij o sv. Hieronimu
V prostorih SAZU v Ljubljani so odprli mednarodni simpozij ob 1600 letnici smrti sv. Hieronima, ki izhaja iz naših krajev. Znan je kot prevajalec in razlagalec Svetega pisma ter eden izmer štirih velikih zahodnih cerkvenih učiteljev. Na simpoziju bo nastopilo več kot 100 domačih in tujih predavateljev iz 18 držav. O njegovi vsebini je spregovoril predsednik organizacijskega odbora profesor patristike brat Miran Špelič.
VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
VEČ ...|30. 10. 2019
Je Slovenija ekonomsko svobodna država?
Varčevanje marsikje velja za stopnjo zrelosti tako države kot njenih prebivalcev. Prihranek denarja je namreč pomemben za doseganje boljšega standarda posameznikov in ohranjanje gospodarstva. A v ekonomsko manj svobodnih državah si velika večina prebivalcev varčevanja niti ne more privoščiti. Kredite najema že za gospodinjske nakupe, kaj šele za večje naložbe. Je Slovenija ekonomsko svobodna država? O tem smo govorili s predsednico inštituta Visio iz Slovenije in višjo svetovalko na inštitutu Fraser iz Kanade mag. Tanjo Porčnik.
VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
VEČ ...|30. 10. 2019
Britanci pred božičnimi in novoletnimi prazniki na predčasne volitve
Državljani Velike Britanije bodo 12. decembra predčasno izbirali parlament. Premier Boris Johnson je ocenil, da ga je treba osvežiti, saj bo le tako mogoče izpeljati odhod države iz Evropske unije. Da bodo po omenjenem datumu poslanci na Otoku le potrdili dogovor Londona in Bruslja o prihodnjih odnosih, kar bo omogočilo brexit, pričakuje sodelavec slovenskega zunanjega ministrstva mag. David Brozina.
VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
VEČ ...|28. 10. 2019
Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi
Mentaliteta nekdanjega režima je še vedno precej prisotna v slovenski družbi, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal izredni profesor za pravo človekovih pravic in ustavno pravo na Katoliškem inštitutu Jernej Letnar Černič. »Slovenija na razpotju: geneza varstva človekovih pravic v slovenski družbi,« je naslov nove knjige izrednega profesorja Jerneja Letnarja Černiča. V njej obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi.
VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Ljubljanska nadškofija prejme odškodnino, je odločilo Višje sodišče
V pogovoru s prokuristom Metropolitane Petrom Sušnikom smo govorili o odzivu na dosojeno odškodnino Ljubljanski nadškofiji zaradi zavlačevanja postopka denacionalizacije s strani Sklada kmetijskih zemlijšč in gozdov.
VEČ ...|25. 10. 2019
Predstavitev novembrskega Ognjišča
Z urednikom Matejem Erjavcem smo pogledali v aktualne vsebine in tudi opozorili na Miklavževo ponudbo in ponudbo Jaslice, ki sta priloženi tokratni številki.
Predstavitev novembrskega Ognjišča
Z urednikom Matejem Erjavcem smo pogledali v aktualne vsebine in tudi opozorili na Miklavževo ponudbo in ponudbo Jaslice, ki sta priloženi tokratni številki.
Predstavitev novembrskega Ognjišča
Z urednikom Matejem Erjavcem smo pogledali v aktualne vsebine in tudi opozorili na Miklavževo ponudbo in ponudbo Jaslice, ki sta priloženi tokratni številki.
VEČ ...|25. 10. 2019
Predstavitev novembrskega Ognjišča
Z urednikom Matejem Erjavcem smo pogledali v aktualne vsebine in tudi opozorili na Miklavževo ponudbo in ponudbo Jaslice, ki sta priloženi tokratni številki.
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
VEČ ...|24. 10. 2019
David Tasič ob 25-letnici Slovenije - pogovor
Umrl je nekdanji novinar Mladine in založnik David Tasič, član četverice JBTZ, ki jo je vojaško sodišče leta 1988 obsodilo na zapor. Kot podjetnik se je ukvarjal z založništvom, zadnje čase pa je bil predsednik Društva političnih zapornikov. Za Radio Ognjišč je spregovoril ob 25-letnici Slovenije.
VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
VEČ ...|23. 10. 2019
Rateški krapi in žoki
V Ratečah se ponašajo z več posebnostmi, med njimi s posebno jedjo, ki ji rečejo rateški krapi in z obutvijo, ki so jo nosili pred stotimi leti, rateškimi žoki. Oboje zna pripraviti in izdelati Tina Brlogar, ki znanje prenaša naprej.
VEČ ...|23. 10. 2019
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.
Liznjekova domačija priča tristoletne stavbne dediščine
V Kranjski Gori stoji tristo let stara domačija, ki z obnovljeno zunanjo podobo in popolnim notranjim interierjem prikazuje alpski kmečki dom. Hišo je predstavil Silvester Mirtič.
VEČ ...|23. 10. 2019
VEČ ...|22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.
VEČ ...|22. 10. 2019
Sveti sedež pred bankrotom?
Vodja urada za upravljanje vatikanskega premoženja je ob takšnih hipotezah kratek in jasen – ne držijo. Zavrnil je tudi trditve o nepreglednem vodenju financ, obstoju tajnih in šifriranih računov ter dvojnem vodenju knjigovodstva.
VEČ ...|22. 10. 2019
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.
VEČ ...|22. 10. 2019
Jubilejno leto ob atoletnici rojstva Karoly Wojtyle
Goduje sveti Janez Pavel II., ki je bil papež med letoma 1978 in 2005. Še posebej je slovesno na Poljskem, kjer so vstopili v jubilejno leto. Praznujejo 100-letnico rojstva tega papeža, ki se je rodil 18. maja 1920. Še posebej njegov lik želijo približati mladim.
VEČ ...|22. 10. 2019
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.
VEČ ...|22. 10. 2019
O Kekčevem in Gregčevem svetu ter tamkajšnjih ljudeh
V sklopu jubilejne radijske akcije Odgovorno na pot - varno na vrh, ki so namenjene obiskovanju oddajniških točk po državi, smo se ustavili tudi v Kranjski gori in okolici. Z nami je bil vodnik Matjaž Podlipnik.
VEČ ...|22. 10. 2019
Vladni davčni paket prinaša le kozmetične popravke
Vladni davčni paket je naletel na velik odmev. A ne zaradi resnih posegov. Nemalo je očitkov, da gre zgolj za kozmetične popravke. Tako ocenjuje tudi davčni svetovalec mag. Ivan Simič.
Vladni davčni paket prinaša le kozmetične popravke
Vladni davčni paket je naletel na velik odmev. A ne zaradi resnih posegov. Nemalo je očitkov, da gre zgolj za kozmetične popravke. Tako ocenjuje tudi davčni svetovalec mag. Ivan Simič.
Vladni davčni paket prinaša le kozmetične popravke
Vladni davčni paket je naletel na velik odmev. A ne zaradi resnih posegov. Nemalo je očitkov, da gre zgolj za kozmetične popravke. Tako ocenjuje tudi davčni svetovalec mag. Ivan Simič.
VEČ ...|22. 10. 2019
Vladni davčni paket prinaša le kozmetične popravke
Vladni davčni paket je naletel na velik odmev. A ne zaradi resnih posegov. Nemalo je očitkov, da gre zgolj za kozmetične popravke. Tako ocenjuje tudi davčni svetovalec mag. Ivan Simič.
VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
VEČ ...|18. 10. 2019
Zbiranje podpisov v podporo papežu Frančišku
Papež Frančišek želi oblikovati Cerkev v skladu z evangeljskim duhom, jo odpreti in približati ljudem. A pri tem se sooča s številnimi kritikami in napadi. Ponekod so že pred leti nastale pobude, prek katerih so mu ljudje izrazili podporo in zaupanje. V Sloveniji je akcijo zbiranja podpisov začelo Društvo Operando.
VEČ ...|18. 10. 2019
Tamara Burmicky Taya
Pogovor s slikarko, ki je 40 let živela v Venezueli, zdaj pa razstavlja v Zavodu sv. Stanislava.
Tamara Burmicky Taya
Pogovor s slikarko, ki je 40 let živela v Venezueli, zdaj pa razstavlja v Zavodu sv. Stanislava.
Tamara Burmicky Taya
Pogovor s slikarko, ki je 40 let živela v Venezueli, zdaj pa razstavlja v Zavodu sv. Stanislava.
VEČ ...|18. 10. 2019
Tamara Burmicky Taya
Pogovor s slikarko, ki je 40 let živela v Venezueli, zdaj pa razstavlja v Zavodu sv. Stanislava.
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
Bogdan Dolenc o svetem Johnu Henryu Newmanu
Ste kdaj pomislili, da je zanimanje za svetnike lahko neprecenljiva notranja obogatitev? Cerkev nam jih daje zato, da bi odkrivali, kako so v svojem času in v okoliščinah, v katerih se znajdemo tudi mi, živeli evangelij. To velja tudi za pet novih svetnikov, ki jih je danes dobila katoliška Cerkev. Med njimi je sveti John Henry Newman.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|13. 10. 2019
3. vseslovensko srečanje ločenih - pridiga škofa Andreja Glavana
Večina ob poroki upa na trajnost zveze. A dejstvo je, da se kljub temu upanju v Sloveniji vsak dan loči 6 parov. Ta številka govori o tem, kako zapleteno je skupno življenje, zlasti ko se še tako obetavna ljubezen spremeni v sovraštvo in razočaranje, je pri sveti maši na 3. vseslovenskem srečanju ločenih 12. 10. 2019 dejal novomeški škof Andrej Glavan.
VEČ ...|11. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
VEČ ...|11. 10. 2019
Pogovor s škofom Stanislavom Lipovškom
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji je bil gost upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Med drugim smo ga vprašali, čemu se posveča zdaj, ko Celje čaka njegovega naslednika, ter kako potekajo priprave na slovensko-hrvaško srečanje vernikov v Krašiću.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
VEČ ...|4. 10. 2019
O primeru klopčič z njegovim odvetnikom Luigijem Varanellijem
Odvetnik Franca Klopčiča, Luigi Varanelli, je za Radio Ognjišče spregovoril o Klopčičevem sodnem primeru. Obtožen je, da je spolno zlorabil 8-letno deklico, ta pa je dogodek opisala, kot da se je zgodil v njenih sanjah. Spregovoril je o medijskem sojenju in katere pravice so Klopčiču kršene.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ker imate pravico vedeti …
Se dovolj dobro zavedamo pravice vedeti? Da ta ob doslednem uveljavljanju prinaša različne koristi in prednosti, opozarja svetovni dan pravice vedeti. 28. septembra ga zaznamujemo že 17 let. Pravica vedeti je povezana tudi z zagotavljanjem pravice do verske svobode, opozarja duhovnik in cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|27. 9. 2019
Pravica vedeti vs. boj proti sovražnemu govoru
Javnost ima pravico vedeti. Naj jo dosledno uveljavljamo, vabi 28. september, svetovni dan pravice vedeti. Zagotavljati čim boljšo informiranost ljudi je prvo vodilo dela novinarjev. Pri tem se srečujejo z različnimi izzivi, med njimi je tudi tako imenovani sovražni govor. Boj proti temu pojavu se lahko sprevrže v prirejanje dejanskega stanja, se boji predsednik Združenja novinarjev in publicistov dr. Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
VEČ ...|26. 9. 2019
Se znamo pogovarjati o evtanaziji?
Prav strupenim razpravam nismo bili priča, bilo pa je precej polarizacije na zagovornike in nasprotnike. Pri tem niti ena niti druga stran strokovnih pojmov ne uporablja pravilno, sklepe zato spelje na napačno pot. Tako meni onkolog in profesor etike na medicinski fakulteti v Mariboru, dr. Matjaž Zwitter. Njegovo knjigo, v kateri se med drugim loteva različnih strokovnih pojmov, je izdala Slovenska matica.
VEČ ...|26. 9. 2019
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
VEČ ...|26. 9. 2019
Intervju s koprskim škofom Jurijem Bizjakom
Škof Jurij Bizjak je bil gost oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji, odgovarjal je na vprašanja o mladih, združevanju župnij, spreminjanju Očenaša, migrantski problematiki na Koprskem in o papeževem delu na področju dialoga z islamom.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
VEČ ...|23. 9. 2019
10. obletnica slovenske kapelice v Marijini dolini
Rojaki v avstralskem Queenslandu so praznovali deseto leto, odkar je bila Marijina kapelica blagoslovljena. Gostje so bili: p. Darko Žnidaršič, p. Ciril Božič, p. Albert Wasniowski, veleposlanik iz Canberre Jurij Rifelj in častna konzulaka za Queensland Nevenka Golc Clarke.
VEČ ...|21. 9. 2019
Stična mladih - vtisi udeležencev
Stična mladih - vtisi udeležencev
VEČ ...|21. 9. 2019
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka
Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.
Moja zgodba
VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II
V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...
Slovenski mučenci 20. stoletja
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
Duhovna misel
VEČ ...|13. 11. 2019
A le eden
Eden izmed njih pa se je vrnil, ko je videl, da je ozdravljen, in je z velikim glasom slavil Boga; in padel je na obraz pred njegove noge ter se mu zahvaljeval: in ta je bil Samarijan. (Lk17, 15-16)
Globine
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
Ritem srca
VEČ ...|13. 11. 2019
SKG večer s TIANO in Dove nagrade slavilnega kolektiva Bethel
Povabili smo vas na prvi večer SKG na Rakovniku v sezoni 2019/2020, ki ga jutri pripravlja Tina Kadunc TIANA. Drug del oddaje pa je bil tudi tokrat v znamenju Dove nagrad . Tudi letos so jih kopico prejeli člani slavilnega kolektiva Bethel Music iz kalifornijskega Reddinga.
V oddaji smo zavrteli: TIANA - Aleluja!, TIANA - Alfa in Omega, Bright Ones - Get Your Hopes Up, Bethel Music - Stand In Your Love, Phil Wickham - Living Hope, Brandon Lake in Tasha Cobbs Leonard - This Is A Move.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele
Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč
Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.