Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

info

26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

info

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosi pogovor politika Zavod Iskreni razpis info

Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

VEČ ...|20. 1. 2021
Ko denar dobi nekdo, ki nima vrednot, ki jih zagovarja levica, je takoj cel halo

V zadnjih letih je postalo nekako samoumevno, da so denar za izvajanje programov na socialnem področju večinoma dobivale le levičarske nevladne organizacije. Za vtis pluralnosti so bile izjeme kakšne dobrodelne organizacije. Zato je tokratni uspeh več organizacij s konservativnimi vrednotami na razpisu za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam zaradi epidemije pričakovano razbesenel levičarske aktiviste in medije. V središču medijskega viharja se je znašel zlasti projekt Zavoda za kulturo življenja Iskreni in z njim minister Janez Cigler Kralj. Ta se je med ustanovitelje Zavoda zapisal šele pred dvema letoma in se iz tega umaknil preden je bil izvoljen za ministra. Navedbe, da je soustanovitelj zavoda torej ne držijo. Minister je tudi sicer zavrnil vse očitke, ki v zvezi z razpisom letijo nanj.

Vse se začne z razpisom. »Opažamo, da so (v njih zahtevane) večinoma zelo enostranske vrednote, neke agende, ki so zagotovo levičarkse agende, in potem se mi na veliko razpisov niti ne prijavljamo,« je pojasnil direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk. 
Če levičarske nevladne organizacije ne bi dobile denarja iz javnih sredstev, bi propadle. Večino teh organizacij namreč kar v 80-ih ali 90-ih odstotkih financira država. Komentator na portalu Domovina.je Peter Merše je zbral podatke, koliko denarja so v zadnjih treh letih dobile nekatere organizacije, ki se ukvarjajo z LGBT vsebino. »Legebitra recimo v zadnjih treh letih 1,2 milijona evrov, društvo Škuc 1,2 milijona iz javnih sredstev, parada ponosa 150 tisoč evrov, društvo za integracijo homoseksualcev Enakopravni pod Mavrico  skoraj 187 tisoč evrov v zadnjih treh letih, medtem ko je Zavod Iskreni v tem istem času iz javnih sredtev dobil 20 tisoč evrov.«
Tokrat je bil razpis relativno odprte narave. Ministrstvo za delo je dalo pobudo organizacijam, da pripravijo program, ki ga že izvajajo oziroma bo pomagal ljudem pri odpravi posledic epidemije. Zato se je lahko prijavil tudi Zavod Iskreni, ki se že več kot 15 let  posveča odpravi in lajšanju stisk mladih, zakoncev, staršev in družin. 
Minister Janez Cigler Kralj vse očitke v zvezi z razpisom zavrača. Tako v Zavodu Iskreni kot na ministrstvu je izločen iz vseh postopkov, ki bi bili lahko potencialno konfliktni. 
»Vsaka vloga je morala biti pregledana neodvisno s strani treh članov komisije. In jaz kot minister lahko samo verjamem in zaupam, da je komisija svoje delo opravila strokovno,« je povedal minister Cigler Kralj. 
A pritisk levih strank se le še stopnjuje, pri tem pa gre predvsem za preusmerjanje pozornosti s parodije vlaganja nezaupnice vladi, meni direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk.

Marta Jerebič

odnosi pogovor politika Zavod Iskreni razpis info

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Alen Salihović

koronavirus pogovor info lilijana šprah družina

Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

VEČ ...|20. 1. 2021
Dr. Lilijana Šprah o nasilju v družinah in o dušenih stiskah v času epidemije

Čas epidemije je na žalost prinese tako v svetu, kot tudi pri nas porast družinskega nasilja, hkrati pa so se povečale tudi duševne stiske. O tem je v pogovoru za Radio Ognjišče spregovorila psihologinje ter raziskovalka in predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Liljana Šprah.

Alen Salihović

koronavirus pogovor info lilijana šprah družina

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirus posledice info pogovor zdravstvo mateja logar

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirus posledice info pogovor zdravstvo mateja logar

VEČ ...|15. 1. 2021
Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Matjaž Merljak

info

Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

VEČ ...|15. 1. 2021
Černetova nagrajenka 2020 - Zulejka Devetak

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo zbora v Rojanu v Trstu Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje družba zdravstvo

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje družba zdravstvo

VEČ ...|14. 1. 2021
25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Matjaž Merljak

info

25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

VEČ ...|14. 1. 2021
25 let tednika Novi glas

Zamejski tednik Novi glas praznuje 25 let, saj je prva številka časopisa po združitvi tržaškega Novega lista z goriškim tednikom Katoliški glas prišla iz tiskarne v četrtek, 11. januarja leta 1996. Pogovarjali smo se z odgovorim urednikom Jurijem Paljkom.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družba pogovor Argentina splav

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papež pogovor koronavirus zdravstvo

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papež pogovor koronavirus zdravstvo

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

info koronavirus pogovor zdravstvo

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronavirus pogovor izobraževanje družba

Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

VEČ ...|30. 12. 2020
Medicinska sestra Tina Remškar: Preseneča me, da imam v krvi še vedno prisotna protitelesa

V letošnjem letu so bili pri boju z novim koronavirusom v ospredjuzdravstveni delavci. Med njimi tudi mlada medicinska sestra naGolniku Tina Remškar, ki je prebolela covid. V pogovoru za našradio je spregovorila o bolezni, cepljenju pa tudi o delu na oddelku.

Alen Salihović

koronavirus pogovor izobraževanje družba

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

info pogovor eu politika ljudmila novak evropski parlament koronavirus

Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Ljudmila Novak: Evropski parlament je kljub pandemiji v letu 2020 delal dobro

Ob sklepu leta smo se pogovarjali z evropsko poslanko iz vrstEvropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Ker je članicaparlamentarnih odborov za okolje, zdravje in varnost hrane ter zapromet in turizem nismo mogli mimo teh tem. Izrazila je veselje, dase je Evropska unija dobro soočila s pandemijo ter, da je državamna pomoč priskočila z izdatnimi finančnimi sredstvi.

Alen Salihović

info pogovor eu politika ljudmila novak evropski parlament koronavirus

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družba pogovor politika Evropski parlament

Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

VEČ ...|28. 12. 2020
Pogovor z dr. Milanom Zverom

Po sklepu decembrskega plenarnega zasedanja EP smo se z dr. Milanom Zverom iz Evropske ljudske stranke in SDS pogovarjali o izzivih pandemije covida 19, iskanju cepiva, programu Erasmus+, odnosih z ZDA in stanju duha v slovenski politiki.

Petra Stopar

družba pogovor politika Evropski parlament

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Alen Salihović

koronavirus eu evropski parlament romana tomc info pogovor politika

Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

VEČ ...|22. 12. 2020
Evropska poslanka ELS Romana Tomc o letu 2020 v EP in razmerah v Sloveniji

Evropska poslanka Evropske ljudske stranke/SDS Romana Tomc je predkoncem leta spregovorila o dogajanju v Evropskem parlamentu, ki ga jetako kot ves svet zaznamovala pandemija novega koronavirusa.Pozdravila je dogovor za pomoč državam članicam po pandemiji.Veseli jo, da je k dosegu kompromisa pod vodstvom nemškegapredsedstva pripomogel tudi slovenski premier Janez Janša. Boljpesimistična pa je glede brexita. Skrbi jo, da do 1. januarjadogovora ne bo, kar bo povzročilo številne težave. Spregovorila jetudi o političnih razmerah v Sloveniji ter bila kritična do potezopozicije. Ni pa šlo mimo ukrepov slovenske vlade pri soočanju zepidemijo. Slednje je ocenila kot ene najboljših v Evropski uniji.

Alen Salihović

koronavirus eu evropski parlament romana tomc info pogovor politika

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanje politika koronavirus info kultura družba

Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

VEČ ...|22. 12. 2020
Čander: Na vseh nas je, da izberemo dobro pred slabim

V času krize pride pri človeku na plano najboljše in najslabše, asedaj je pred vsemi nami odgovornost, da izberemo dobro pred slabim.Tako je v pogovoru za naš radio v luči epidemije dejal pisatelj inurednik Beletrine Mitja Čander. Tisto, kar je bilo letos napreizkušnji in bo tudi v prihodnje, je po besedah sogovornikasolidarnost.

Alen Salihović

izobraževanje politika koronavirus info kultura družba

VEČ ...|21. 12. 2020
Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Petra Stopar

info pogovor eu politika franc bogovič evropski parlament

Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

VEČ ...|21. 12. 2020
Evropski poslanec Bogovič o večletnem finančnem načrtu EU in drugih aktualnih temah

Evropski poslanci so na decembrskem plenarnem zasedanju sprejeli večletni finančni okvir Evropske unije za obdobje od leta 2021 do 2027. »Zelo napreduje pa tudi sprejemanje načrta za okrevanje ’Next Generation EU’,« je za naš radio povedal poslanec Evropske ljudske stranke (ELS) v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. Označil ju je za dva zelo velika finančna svežnja, ki bosta omogočila hitrejši izhod iz trenutne krize. Govoril je tudi o novi evropski viziji za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo ter o tem, da smo Slovenci v času covid krize veliko premalo enotni.

Petra Stopar

info pogovor eu politika franc bogovič evropski parlament

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

info politika pogovor koronavirus zdravstvo

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

info politika pogovor koronavirus zdravstvo

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo pogovor info

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo pogovor info

VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papež vatikan smreka Jakob Štunf

Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor
VEČ ...|11. 12. 2020
Veleposlanik Jakob Štunf pri maši za domovino
Svete maše za domovino v vatikanski baziliki se je udeležil tudi veleposlanik RS pri Svetem sedežu, Jakob Štunf. Pred mašo je imel naslednji nagovor

Marta Jerebič

papež vatikan smreka Jakob Štunf

VEČ ...|11. 12. 2020
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 

Nataša Ličen

smreka dr. Sabina Šegula Vatikan papež pogovor

Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 
VEČ ...|11. 12. 2020
Dr. Sabina Šegula o krašenju slovenske smreke v Vatikanu
Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Z dr. Sabino Šegula smo se pogovarjali na dan pred tem pomembnim dogodkom, ko ji je pripadla čast, da poskusno prižge luči na smreki. 

Nataša Ličen

smreka dr. Sabina Šegula Vatikan papež pogovor

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - nadškof Alojzij Cvikl


Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl anže logar

Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

VEČ ...|11. 12. 2020
Sporočilo ob božični smreki na trgu pred baziliko sv. Petra v Rimu - minister za zunanje zadeve Anže Logar

Vaša eminenca kardinal Bertello, predsednik Governatorata,Vaša eminenca kardinal Rode, Ekscelenca Mons. Vergez Alzaga,Spoštovani gospod nadškof Cvikl,Ekscelence,Dragi kolega minister,Spoštovani veleposlanik Štunf, Dragi italijanski prijatelji iz škofije Teramo-Atri in mesta Castelli,Gospe in gospodje,Drugič po letu 1996 bo slovensko božično drevo letos osvetlilo Trg Sv. Petra v Vatikanu. Gre za zahteven projekt, še posebej v teh časih, a prepričan sem, da smo svetlobe božičnega drevesa v teh koronskih časih potrebni še bolj kot doslej. Hvala vatikanski državi za prijazno povabilo k sodelovanju!Slovensko božično drevo bo na Trgu Sv. Petra ko bomo vstopili v leto 2021, ko praznujemo tridesetletnico slovenske osamosvojitve. Sveti sedež je bil med prvimi državami, ki so uradno priznale mlado slovensko državo, sveti papež Janez Pavel II. pa je že pred tem podpiral slovenska prizadevanja. Naj se ob tem spomnim tudi prizadevanj pokojnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in prav tako pokojnega dr. Štefana Faleža, prvega slovenskega veleposlanika v Vatikanu, ki sta bila ključna vez s Svetim sedežem v tistih prelomnih časih. Zato je to božično drevo tudi zahvala Svetemu sedežu za podporo ob nastanku slovenske države.V strategiji slovenske zunanje politike smo zapisali, da je Sveti sedež pomemben sogovornik v Evropi in svetu, ko gre za vprašanja miru, razvoja, verske svobode, medkulturnega in medverskega dialoga, kulturne identitete, humanitarnih in drugih svetovnih vprašanj, ki jih tako zelo poudarja prav papež Frančišek. Na vseh teh področjih Republika Slovenija in Sveti sedež v mnogočem delita poglede. Slovenci, kot maloštevilen narod, ki sta ga bistveno oblikovala krščanska kultura in jezik imamo posebno občutljivost za ta vprašanja. Rad bi se zahvalil vsem, ki ste poskrbeli za tako odlično predstavitev Slovenije tu v Vatikanu: gozdarjem, transportnim delavcem, številnim udeležencem medgeneracijskih delavnic, ki so ročno izdelali izvirne okraske iz slame in oblancev ter adventne vence. Hvala glasbenikom, ki bodo v Rim in v svet ponesli cvet slovenske glasbe, na čelu z Markom Finkom, Avseniki in Alfijem Nipičem. Hvala izvajalcem pritrkovanja, tej slovenski posebnosti. Ob strokovnem vodstvu dr. Janeza Bogataja ne bo manjkalo niti slovenskih jedi, celo kranjska klobasa in potica bosta tu, le da bo tokrat, v duhu papeža Frančiška, namenjeni rimskim brezdomcem. Naša prisotnost v Rimu bo torej zaznamovana s solidarnostjo: medgeneracijsko, s tistimi, ki so pomoči najbolj potrebni, s tistimi, ki zaradi pandemije trpijo po vsem svetu.Smreka prihaja iz Kočevske, slovenske pokrajine, ki se ponaša z enim največjih evropskih pragozdov. Ti prelepi gozdovi pa so bili hkrati priča nekaterim najtemnejšim trenutkom naše narodne zgodovine. Korenine petinsedemdeset let stare smreke, ki je pred nami, so se napajale v bolečini žrtev teh tragičnih dogodkov; a iz njih je zrasla lepota in moč, ki danes tu navdihuje široki svet. Zlo in trpljenje izpod korenin te smreke se na tem svetem kraju spreminjata v dobro in lepo.Slovensko božično drevo v središču krščanstva je sporočilo miru: mir in edinost med narodi in znotraj narodov, varnost, človeško dostojanstvo, sprava. Božično drevo v Vatikanu pa je tudi pomemben prispevek k predstavljanju Slovenije v svetu. Morda bo prav to božično drevo prihodnjo pomlad in poletje, ko bo pandemija premagana, zvabilo v Slovenijo koga od tistih, ki jo zdaj gledate v živo ali še verjetneje v različnih objavah na spletu in drugod.Lepo vabljeni v Slovenijo! In blagoslovljen božič ter vse dobro v novem letu!

Alen Salihović

koronavirus vatikan smreka nadškof alojzij cvikl anže logar

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papež duhovnost vatikan smreka

Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

VEČ ...|11. 12. 2020
Nadškof Cvikl, maša za domovino v Vatikanu

Današnji dan v Vatikanu je slovenski. Popoldne bodo osvetlili 30metrov visoko kočevsko lepotico, ki so jo okrasili pod vodstvom dr.Sabine Šegula in Petra Ribiča. Že ob 8. uri je bila v vatikanski baziliki slovenska maša, ki jo jena grobu sv. Janeza Pavla II. daroval mariborski nadškof AlojzijCvikl. V nagovoru je poudaril, da je bil poljski papež tesno povezanz življenjem Cerkve v Sloveniji, prvi je priznal tudi našosamostojnost.

Marta Jerebič

papež duhovnost vatikan smreka

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojaki venezuela

Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

VEČ ...|9. 12. 2020
Repatriacija iz Venezele se nadaljuje

Prihod novih repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je bil med marcem in septembrom ustavljen, na novo je prišlo 13 oseb, skupno število repatriiranih oseb slovenskega rodu iz Venezuele v Slovenijo je ta trenutno 36. Do sedaj so bile izdane pozitivne odločbe za 56 oseb. Vsi se v Sloveniji dobro počutijo in si poskušajo na novo organizirati življenje, je pojasnil državni sekretar na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Matjaž Merljak

rojaki venezuela

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politika slovenija vlada info pogovor

Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

VEČ ...|7. 12. 2020
Peterle in Rupel zadovoljna, da se Slovenija z obiskom Janše v Izraelu in Logarja v ZDA vrača na zunanjepolitični parket

Premier Janez Janša začenja uradni obisk v Izraelu. Gre za priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces, ter o sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Zunanji minister Anže Logar pa začenja obisk v Washingtonu, kjer se bo srečal z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom. Da gre za pomembna obiska menita kar dva nekdanja zunanja ministra Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Alen Salihović

politika slovenija vlada info pogovor

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo info pogovor mateja logar

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronavirus zdravstvo info pogovor mateja logar

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirus info zdravstvo bojana beović virus december prazniki

Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

VEČ ...|27. 11. 2020
Infektologinja dr. Bojana Beović: Ukrepi so nas rešili dodatnega naraščanja števila okuženih

Potem, ko je vlada včeraj večino ukrepov za zamejitev epidemije covida-19 podaljšala za teden dni, smo poklicali vodjo strokovne skupine za covid 19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinjo dr. Bojano Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da so ukrepi prijeli do te mere, da so ustavili naraščanje števila okuženih. Povedala je še, da je stanje v bolnišnicah pod nadzorom, ampak izjemno obremenjujoče in težko. Glede sproščanja ukrepov v mesecu decembrskega pa dodaja, da bodo morali biti zelo regulirani, saj se nam lahko krivulja hitro obrne navzgor.

Alen Salihović

koronavirus info zdravstvo bojana beović virus december prazniki

VEČ ...|25. 11. 2020
Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Tanja Dominko

družba koronavirus odnosi otroci svetovanje

Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

VEČ ...|25. 11. 2020
Nasilnež je v teh časih doma, žrtev pa v še večji stiski

Po nacionalni raziskavi je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15.leta starosti že doživela eno od oblik nasilja. Obseg nasilja nadženskami lahko zmanjša samo ozaveščena družba, je poudaril varuhčlovekovih pravic Peter Svetina.Nasiljenad ženskami in deklicami ni sprejemljivo, so ob današnjemmednarodnem dnevu za končanje nasilja nad ženskami jasni vrazličnih organizacijah, od Združenih narodov in Sveta Evrope doslovenskega varuha človekovih pravic in ministrstva za delo. TanjaDominko se je o tej temi pogovarjala s Suzi Kvas, predsednico Sekcijeza varne hiše, materinske domove in druge podobne ustanove, kidelujejo pod okriljem Socialne zbornice.

Tanja Dominko

družba koronavirus odnosi otroci svetovanje

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Tanja Dominko

družba info koronavirus odnosi pogovor politika

Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

VEČ ...|20. 11. 2020
Politična in zdravstvena kriza- kako komunicirati z javnostjo?

S strokovnjakom za krizno komuniciranje dr. Dejanom Verčičem, ki na FDV vodi oddelek za komunikologijo, smo se pogovarjali o aktualni politični situaciji, o epidemiji in odgovornosti posameznika. Trudimo se ne znoreti in ne se stepsti, je med drugim dejal.

Tanja Dominko

družba info koronavirus odnosi pogovor politika

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Alen Salihović

družba info koronavirus mladi zdravstvo

V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

VEČ ...|18. 11. 2020
V boju s covidom tudi številni mladi zdravniki

V Splošni bolnišnici Celje se s covid bolniki srečuje mladispecializant infektologije Federico Victor Potočnik. Za naš radioje spregovoril o razmerah na oddelku in poteku epidemije.

Alen Salihović

družba info koronavirus mladi zdravstvo

VEČ ...|14. 11. 2020
Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Alen Salihović

alojzij šuštar anton jamnik duhovnost info

Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

VEČ ...|14. 11. 2020
Škof Anton Jamnik o nadškofu Alojziju Šuštarju: vsem nam je lahko svetel zgled vere

14. novembra mineva sto let od rojstva nadškofa Alojzija Šuštarja. Teobletnice so se zjutrajj, brez prisotnosti vernikov, spomnili vljubljanski stolnici, kjer so na njegovem grobu zmolili veroizpoved.Kot je povedal dolgoletni tajnik škofa Šuštarja, ljubljanskipomožni škof Anton Jamnik so se pri maši zahvalili za darživljenja nadškofa Šuštarja.

Alen Salihović

alojzij šuštar anton jamnik duhovnost info

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Alen Salihović

pogovor družba koronavirus zdravstvo

Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

VEČ ...|13. 11. 2020
Infektologinja dr. Mateja Logar o epidemiološki sliki v državi in novih ukrepih

13. novembra so stopili v veljajonovi ukrepi s katerimi žejo odgovorni v državi preprečiti širjenjanovega koronavirusa. Prepovedana so vsa zbiranja, razen če so zbraničlani družine oziroma člani skupnega gospodinjstva. A kot je vpogovoru za Radio Ognjišče ob začetku 14-dnevnega umirjanja državepovedala infektologinja dr. Mateja Logar tovrstno sprejemanjeukrepov ne bi bilo nujno, če bi se vsi državi pravil.

Alen Salihović

pogovor družba koronavirus zdravstvo

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Alen Salihović

družba info koronavirus zdravstvo pogovor koronavirus pogovor info zdravstvo cepivo tomaž bratkovič

Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

VEČ ...|10. 11. 2020
Profesor Bratkovič optimistično o napovedanem prvem resnem cepivu prit novemu koronavirusu.

Bomo do konca leta že imeli cepivo proti novemu koronavirusu? Ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech sta sporočila, da se je cepivo proti covidu-19, ki ga razvijata, v tretji fazi kliničnih testiranj izkazalo za 90-odstotno učinkovito. Novica je vzbudila upanje v drugem valu pandemije, ko v Evropi in po svetu beležijo rekorde v številu okužb in smrtnih žrtev covida-19.O novem cepivu je za Radio Ognjišče spregovoril profesor dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo.

Alen Salihović

družba info koronavirus zdravstvo pogovor koronavirus pogovor info zdravstvo cepivo tomaž bratkovič

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|9. 11. 2020
Škof Šuštar o svoji covid izkušnji

Škof Franc Šuštar o tem kako ga je spremenila bolezen Covid-19.

Več pa si lahko preberete na sletni strani Radia Ognjišče.

Marta Jerebič

info

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor zdravstvo

Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

VEČ ...|5. 11. 2020
Dr. Bojana Beović o razmerah v Sloveniji

Upamo, da se bo v nekaj dneh krivulja na novo okuženih obrnila navzdol in ne bo potrebno sprejemati bolj radikalnih ukrepov. To je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19, infektologinja dr. Bojana Beović. Opozarja, da je virus resen in da je sedanje stanje posledica »samozvanih strokovnjakov«, ki so trdili, da gre za okužbo podobno gripi. Odgovorila je tudi na vprašanje, kakšne božično-novoletne praznike lahko pričakujemo.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor zdravstvo

VEČ ...|3. 11. 2020
Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Alen Salihović

pogovor info politika terorizem dunaj verica trstenjak

Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

VEČ ...|3. 11. 2020
Dr. Verica Trstenjak o terorističnem napadu na Dunaju

Dunaj je pretresel teroristični napad. V neposredni bližini dogajanja živi profesorica, dr. Verica Trstenjak, tudi nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije. Za naš radio je spregovorila o dogajanju.

Alen Salihović

pogovor info politika terorizem dunaj verica trstenjak

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Alen Salihović

zdravstvo koronavirus

Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

VEČ ...|23. 10. 2020
Poslanka ELS Tomc: Ukrepi v Sloveniji so zelo bolj naklonjeni gospodarstvu in ljudem

Evropski poslanci so se v minulem tednu udeležil plenarnega zasedanja, ki je spet potekalo na daljavo. Glavni temi sta bili nova skupna evropska kmetijska politika in paket zakonodajnih ukrepov za ureditev digitalnega trga. Kot nam je povedala poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc gredo predlogi v pravo smer. V pogovoru za naš radio je spregovorila tudi o soočanju z epidemijo in sprejemanju vladnih ukrepov.

Alen Salihović

zdravstvo koronavirus

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Matjaž Merljak

info

Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

VEČ ...|21. 10. 2020
Klemen Jager o spominih na Ritem srca in o prebolevanju covid-19

Med tistimi duhovniki, ki so ta čas v samoizolaciji, je tudi Klemen Jager, župnik v župnijah sv. Miklavž nad Laškim, sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah in sv. Jedert nad Laškim, ki je pretekli torek zvečer prek družbenega omrežja in župnijskih strani javno potrdil okužbo. Klemena seveda poznamo tudi kot zmagovalca Ritma srca leta 2014.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|19. 10. 2020
Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Alen Salihović

koronavirus

Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

VEČ ...|19. 10. 2020
Infektologinja Logar o epidemiji

ljub razglašeni epidemiji je potrebno ostati optimističen. Skrbeti je treba za imunski sistem tako, da dovolj spimo, se izogibamo negativnemu stresu in smo fizično aktivni. V to je prepričana infektologinja dr. Mateja Logar iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. V pogovoru za naš radio je izrazila skrb zaradi naraščanja števila okužb.

Alen Salihović

koronavirus

VEČ ...|18. 10. 2020
80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Matjaž Merljak

info

80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

VEČ ...|18. 10. 2020
80 let mons. Marina Qualizza

Mons. Marino Qualizza je največja moralna avtoriteta v Benečijiformata Ivana Trinka. Pred dnevi je praznoval 80. rojstni dan inzadruga Most je zbrala uvodnike, ki jih je kot odgovorni urednikpisal za petnajstdnevnik Dom. Mons.Qualizza sodi med vodilne teologe v italijanskem svetu. Napisal jeveč kot 40 knjig s teološko vsebino, ki jih uporabljajo nateoloških fakultetah in v šolah verouka. Leta 1986 je ustanovil in25 let tudi vodil višjo šolo za verske znanosti v Vidmu, kjer seusposabljajo učitelji verouka v Furlaniji-Julijski krajini. Ob vsemakademskem delu je ostal vedno povezan z rojstno Benečijo, sslovenskim jezikom in kulturo. Tako nam je avtorja uvodnikovpredstavil urednik Doma Ezio Gosgnach.  Knjiga Benečija,naš dom je nadaljevanje prejšnjih knjig mons. Qualizza. Uvodnike,ki so nastali po letu 2003, so razdelili v pet sklopov oz. poglavij:politika, kultura, vera, človekove pravice in prazniki. V knjigi soobjavljeni tako, kot so bili napisani v Domu, se pravi bodisi vnarečni slovenščini ali v italijanščini, vsak ima povzetek vdrugem jeziku. Skupni imenovalec je, da je vera povezana s kulturo injezikom, vsemi potrebami ljudi v Benečiji. Knjiga se ne bere kotroman, ampak je priročnik, v katerem lahko v vsakem trenutku najdemokoristen nasvet, dobro idejo ali pravo besedo.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|15. 10. 2020
Ljudmila Novak: EU ne sme biti le bankomat

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

Ljudmila Novak: EU ne sme biti le bankomat

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor politika eu ljudmila novak

Ljudmila Novak: EU ne sme biti le bankomat

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

VEČ ...|15. 10. 2020
Ljudmila Novak: EU ne sme biti le bankomat

Evropska unija se je ob pandemiji naučila, da je potrebno pri temizzivu sodelovati skupaj, je za Radio Ognjišče dejala evropskaposlanka iz vrst Evropske ljudske stranke (ELS) Ljudmila Novak.Spregovorila je tudi o temah, ki so zaznamovala zadnje zasedanjeEvropskega parlamenta. Ponovila je, da je podprla vključitevklavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednjevečletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavineprava. »EU ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njenetemeljne vrednote,« je povedala.

Alen Salihović

koronavirus info pogovor politika eu ljudmila novak

VEČ ...|14. 10. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob začetku akademskega leta

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob začetku akademskega leta

Petra Stopar

družba vzgoja mladi duhovnost koronavirus

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob začetku akademskega leta

VEČ ...|14. 10. 2020
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši ob začetku akademskega leta

Petra Stopar

družba vzgoja mladi duhovnost koronavirus

VEČ ...|14. 10. 2020
Andrej Šter: V trenutnih razmerah so potovanja tvegana

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

Andrej Šter: V trenutnih razmerah so potovanja tvegana

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

Andrej Šinko

koronavirus info pogovor potovanja

Andrej Šter: V trenutnih razmerah so potovanja tvegana

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

VEČ ...|14. 10. 2020
Andrej Šter: V trenutnih razmerah so potovanja tvegana

Vsa nenujna potovanja odsvetujemo, je dejal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter, in pojasnil, da je odhod v tujino v takšnih razmerah nevaren in predstavlja precejšnje tveganje. Tudi z vidika, da bi lahko imeli težave s povratkom. Za nujne poti je svetoval spremljanje informacij oblasti, za naš radio pa spregovoril tudi o vračanju delavcev migrantov v sosednje države med počitnicami.

Andrej Šinko

koronavirus info pogovor potovanja

VEČ ...|13. 10. 2020
Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

VEČ ...|13. 10. 2020
Dr. Bojana Beović: Razmere so resne!

Razmere so resne, je za Radio Ognjišče dejala vodja strokovne skupine za covid-19 infektologinja Bojana Beović. Nima več smisla razmišljati ali so ukrepi učinkoviti ali ne, ali maska pomaga ali ne, enostavno treba je slediti ukrepom. Tako jasna je bila v pogovoru za naš radio dr. Beovićeva. »Stanje je resno. Veliko je število okužb, ki jih ugotovimo s testiranjem. Velik delež testiranih je pozitiven. Oboje govori o zelo intenzivnem širjenju virusa po državi.«

Alen Salihović

koronavirus info izobraževanje pogovor zdravstvo bojana beović

VEČ ...|13. 10. 2020
Kovšca med politiki pogreša resnost, odgovornost in sodelovanje

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

Kovšca med politiki pogreša resnost, odgovornost in sodelovanje

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

Alen Salihović

politika pogovor koronavirus info

Kovšca med politiki pogreša resnost, odgovornost in sodelovanje

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

VEČ ...|13. 10. 2020
Kovšca med politiki pogreša resnost, odgovornost in sodelovanje

Od politike bi pričakoval več sodelovanja in povezovanja, je edenod poudarkov iz pogovora s predsednikom državnega sveta AlojzemKovšco. Glede soočanje s pandemijo je izrazil skrb dotistih, ki se obnašajo neodgovorno s tem, ko ne spoštujejozaščitnih ukrepov. »Največja posledica tega virusa bo izgubadelovnih mest, nižanje standarda državljanov in še to, da mnogiljudje ne bodo dočakali srečnega konca in bodo zaradi tega virusaprej zapustili ta svet kot bi ga mogoče. Žal, poudarjam še enkrat,žal, se nekateri tega ne zavedajo dovolj in zaradi svojelahkomiselnosti, neodgovornosti, mogoče pa nekateri tudi zaradipolitičnih interesov ogrožajo državo in druge,« je dejal Kovšca.

Alen Salihović

politika pogovor koronavirus info

VEČ ...|12. 10. 2020
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

Alen Salihović

koronavirus karitas pomoč

Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

VEČ ...|12. 10. 2020
Pridiga nadškofa Alojzija Cvikla ob 30-letnici Nadškofijska karitas Maribor

Nadškofijska karitas Maribor je v 30 letih svojega delovanjapomagala že več tisoč ljudem in glede na to, da je novikoronavirus še poglobil stiske, ne kaže, da jim bo kmalu zmanjkalodela. Pomoč v obliki hrane, oblačil ali psihosocialne pomočinudijo letno okoli 22.000 ljudem, je ob obletnici povedal predsednikBranko Maček. Za prehojeno pot in s prošnjo za naprej so sepopoldne v mariborski stolnici zbrali pri zahvalni sveti maši.Slovesno somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je tudipredsednik Slovenske karitas. V pridigi je spomnil, da so ljudjepotrebni pomoči pogosto spregledani ter se navezal na današnjicovid čas.

Alen Salihović

koronavirus karitas pomoč

VEČ ...|12. 10. 2020
Bogovič: Pomen dolgotrajne oskrbe na podeželju tudi v smeri koncepta Pametnih vasi

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

Bogovič: Pomen dolgotrajne oskrbe na podeželju tudi v smeri koncepta Pametnih vasi

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

delo koronavirus info evropski parlament eu politika

Bogovič: Pomen dolgotrajne oskrbe na podeželju tudi v smeri koncepta Pametnih vasi

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

VEČ ...|12. 10. 2020
Bogovič: Pomen dolgotrajne oskrbe na podeželju tudi v smeri koncepta Pametnih vasi

V Evropskem parlamentu smo lahko prejšnji teden slišali pozive kboljši zaščiti tistih, ki potrebujejo oskrbo. PodpredsednicaEvropske komisije Dubravka Šuica je v luči pandemije covida-19 topodporo tudi obljubila. Evropski poslanec iz vrst Evropske ljudskestranke Franc Bogovič vidi del rešitve tega problema tudi v takoimenovanih »pametnih vaseh«. O teh in še nekaterih drugih temah, tudi soočenju EU s pandemijo je poslanec spregovoril za Radio Ognjišče.

Alen Salihović

delo koronavirus info evropski parlament eu politika

VEČ ...|12. 10. 2020
Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Alen Salihović

info zdravstvo pogovor politika revma

Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

VEČ ...|12. 10. 2020
Življenje bolnikov z revmo je lahko ob zgodnji diagnozi, zdravljenju in zdravem življenjskem slogu kakovostno

12. oktobra obeležujemo svetovni dan revmatikov. V Sloveniji zvnetno revmatično boleznijo živi med 40.000 in 60.000 ljudi.Bolnikov z revmatizmom pa je okrog 230.000. Za eno od vrst revmatskihbolezni lahko zbolijo ljudje ne glede na spol in starost. Četudi greza kronične bolezni, ki trajajo vse življenje, lahko bolniki znjimi živijo kakovostno so nedavno povedali na novinarski konferenciv organizaciji Društva revmatikov Slovenije.

Alen Salihović

info zdravstvo pogovor politika revma

VEČ ...|8. 10. 2020
Romana Tomc odločno proti novemu mehanizmu v EU
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju glasovali o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, to je mehanizmu za pogojevanje izplačevanja evropskih, tudi kohezijskih sredstev. Evropska poslanka iz vrst ELS/SDS Romana Tomc je glasovala proti takemu mehanizmu, saj meni, da »je predlog za oblikovanje novega mehanizma nesprejemljiv.«
Romana Tomc odločno proti novemu mehanizmu v EU
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju glasovali o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, to je mehanizmu za pogojevanje izplačevanja evropskih, tudi kohezijskih sredstev. Evropska poslanka iz vrst ELS/SDS Romana Tomc je glasovala proti takemu mehanizmu, saj meni, da »je predlog za oblikovanje novega mehanizma nesprejemljiv.«

Alen Salihović

politika

Romana Tomc odločno proti novemu mehanizmu v EU
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju glasovali o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, to je mehanizmu za pogojevanje izplačevanja evropskih, tudi kohezijskih sredstev. Evropska poslanka iz vrst ELS/SDS Romana Tomc je glasovala proti takemu mehanizmu, saj meni, da »je predlog za oblikovanje novega mehanizma nesprejemljiv.«
VEČ ...|8. 10. 2020
Romana Tomc odločno proti novemu mehanizmu v EU
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Bruslju glasovali o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, to je mehanizmu za pogojevanje izplačevanja evropskih, tudi kohezijskih sredstev. Evropska poslanka iz vrst ELS/SDS Romana Tomc je glasovala proti takemu mehanizmu, saj meni, da »je predlog za oblikovanje novega mehanizma nesprejemljiv.«

Alen Salihović

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|19. 1. 2021
Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Anselm Grün: Veseli se življenja. Drobna knjižica nasvetov za veselo življenje.

Živeti pomeni biti v odnosu. Življenje in veselje sta tesno povezana. Misel je iz drobne knjižice p. Anselma Grüna z naslovom Veseli se življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Iz nje smo tokrat zajemali modrosti za oddajo Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostodnosisvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|22. 1. 2021
Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Skala v jubilejnem letu, Everest brez smeti in kviz

S Slovenskim gorniškim klubom Skala (smo vstopili v praznovanje jubileja (na svečnico pred 100 leti je bila ustanovljena Skala), naš gost je bil aktulni predsednik Skale Anton Žunter. Slišali ste, kakšne načrte imajo domačini s smetmi, zbranimi na Everestu in zastavili pa smo tudi nagradno vprašanje (letos zaradi epidemije državno tekmovanje Mladina in gore namreč odpade), gost je bil Uroš Kuzman.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvozgodovinaSkala100 let

Naš gost

VEČ ...|23. 1. 2021
Jožef Pavlič

Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.

Jožef Pavlič

Ob prihajajočem 70. rojstnem dnevu je bil Naš gost pesnik in pisatelj, nekdanji urednik, časnikar pri tedniku Družina Jožef Pavlič. Pred kratkim je izdal knjigo z naslovom Radostnice, ki je nekakšen obračun s seboj ob okrogli življenjski obletnici. Knjiga nam je služila za osnovo pogovora, ki nas je popeljal od rodnih Nasovč do treh papežev, o katerih je pisal za časa svojega dela pri Tedniku Družina.

Jože Bartolj

pogovor

Dogodki

VEČ ...|10. 1. 2021
Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Pesmi, ki so nastale na daljavo, pogovor in koncert

Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami

Mateja Feltrin Novljan

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|23. 1. 2021
Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah

Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah, smo v oddaji Za življenje skušali odgovoriti z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem. Razmere, v katerih smo, so vse prej kot običajne, a kljub temu lahko v njih ohranimo mir in optimizem, predvsem pa utrdimo vero. 

Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah

Kako ostati miren in optimističen v danih razmerah, smo v oddaji Za življenje skušali odgovoriti z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem. Razmere, v katerih smo, so vse prej kot običajne, a kljub temu lahko v njih ohranimo mir in optimizem, predvsem pa utrdimo vero. 

Mateja Feltrin Novljan

družbasvetovanjepogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 1. 2021
Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Tri uganke

Čudovita pripoved o lepotah tega sveta, dobroti, ljubezni in modrosti sivih glav.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskeZgodbe za otroke

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 1. 2021
Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Konec tedna dober obisk muzejev in galerij - Šoštanj 110 let mesta

Jože Bartolj

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 1. 2021
Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Matične knjige

Matične knjige mariborske nadškofije so brezplačno dosegljive na spletu. O vsebinah in pomembnosti podatkov z vidika dediščine smo govorili s prof. Igorjem Filipičem, višjim arhivistom. 

Nataša Ličen

družbazgodovinarodoslovjearhivnarod

Svetovalnica

VEČ ...|26. 1. 2021
Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Sobne rastline

Sobnim rastlinam smo pozornost posvetili v jutru, saj je to okrasje naših domov, ki terja redno skrb. Kako jih negovati, nam je v Svetovalnici povedal Alen Kovačič, vodja vrtnega centra Arboretum v Celju.

Alen Salihović

svetovalnica

Duhovna misel

VEČ ...|26. 1. 2021
Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Kdo ste? Kam spadate?

Ničkolikokrat sem si že ‘kupil’ pameti in ponižnosti, pa se še kar ne naučim. Tolikokrat padem na isto

Simon Potnik

duhovnost