pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin
pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.
V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.
Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.
Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.
Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.
Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.
Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.
Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.
Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.
Nagovor evangeličanskega škofa Leona Novaka pri policijski sveti maši.
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!
Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim.