Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Tone Gorjup

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

info papež Bruselj Belgija

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Radio Ognjišče

info papež Bruselj Belgija

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

info

Informativni prispevki

Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

info

Informativni prispevki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 9. 2024
Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

info pogovor papež

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

VEČ ...|29. 9. 2024
Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

Radio Ognjišče

info pogovor papež

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2024
Komentar novinarja in publicista Nenada Glücksa

Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.

Komentar novinarja in publicista Nenada Glücksa

Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.

info

Informativni prispevki

Komentar novinarja in publicista Nenada Glücksa

Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.

VEČ ...|24. 9. 2024
Komentar novinarja in publicista Nenada Glücksa

Vlada Roberta Goloba v jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej. Delo ministrske ekipe po anketi Mediane za POP TV podpira manj kot tretjina vprašanih, dobra polovica je z vlado nezadovoljna, ostali so neopredeljeni. Med strankami pridobiva opozicijska SDS, če bi bile volitve danes, bi prepričala 24,7 odstotka vprašanih, avgusta le 23,6 odstotka. Za komentar je Meta Potočnik poklicala novinarja in publicista Domovine Nenada Glücksa.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2024
Nadškof Stanislav Zore pri policijski sveti maši

Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.

Nadškof Stanislav Zore pri policijski sveti maši

Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.

info

Informativni prispevki

Nadškof Stanislav Zore pri policijski sveti maši

Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.

VEČ ...|23. 9. 2024
Nadškof Stanislav Zore pri policijski sveti maši

Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta pri policijski sveti maši v Srednji vasi v Bohinju.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2024
Evangeličanski škof Leon Novak pri policijski sveti maši

Nagovor evangeličanskega škofa Leona Novaka pri policijski sveti maši.

Evangeličanski škof Leon Novak pri policijski sveti maši

Nagovor evangeličanskega škofa Leona Novaka pri policijski sveti maši.

info

Informativni prispevki

Evangeličanski škof Leon Novak pri policijski sveti maši

Nagovor evangeličanskega škofa Leona Novaka pri policijski sveti maši.

VEČ ...|23. 9. 2024
Evangeličanski škof Leon Novak pri policijski sveti maši

Nagovor evangeličanskega škofa Leona Novaka pri policijski sveti maši.

Radio Ognjišče

info

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|2. 10. 2024
Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Kampanja pred volitvami v ZDA

Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami. 

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 10. 2024
60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

60 let slovenske župnije v kanadskem Hamiltonu

Slovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi je praznovala 60-letnico nadvse uspešnega delovanja. Praznovali so skozi vse leto, v nedeljo, 22. Septembra, pa je bil vrhunec. Rojaki so cerkev napolnili do zadnjega kotička. Somaševali so trije duhovniki: John Puntino (ravnatelj salezijanske skupnosti v Torontu, Andrej Golčnik (župnik iz Boštanju v Sloveniji) in domači župnik, salezijanec Drago Gačnik ob sodelovanju številnih laikov ter okteta Jurij Dalmatin iz Slovenije (Boštanj) in domačega angleškega zbora. Praznovanje se je nadaljevalo v dvorani, kjer je ambasador Andrej Gregor Rode v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu izročil več priznanj. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 9. 2024
Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Pred volitvami v KGZS - o prihodnosti JSKS. Mag. Jože Mohar o pripravah na setev ozimin.

Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.

Robert Božič

kmetijstvoJSKSKGZSvolitveozimine

Za življenje

VEČ ...|28. 9. 2024
Nasilje

V oddaji je bila z nami dr. Katarina Kompan Erzar, med drugim je govorila tudi o pereči problematiki tega časa, ki ji rečemo nasilje. Kaj sploh je nasilje?

Nasilje

V oddaji je bila z nami dr. Katarina Kompan Erzar, med drugim je govorila tudi o pereči problematiki tega časa, ki ji rečemo nasilje. Kaj sploh je nasilje?

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 10. 2024
Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Koncert APZ France Prešeren Kranj

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja zanimiva koncerta slovenskih popularnih skladb v zborovski preobleki (5. in 6. 10). Predsednica zbora Eva Jelovčan nam je predstavila program in povabila na koncert!

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France Prešeren KranjEva JelovčanNabiralci zvezd

Vabilo na pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Pester pohodniški prvi oktobrski konec tedna

Pogledali smo v pester romarsko-pohodniški konec tedna. Napovedali smo prvo peš romanje Po poteh Magdalene Gornik, oktobrsko romanje po Rožnovenski poti, voden pohod po krajšem delu Poti cistercijanov, v dolini Soče pa se odvija Festival pohodništva.

Blaž Lesnik

rekreacijaromanjepohodništvonaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|4. 10. 2024
Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 4. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 10. 2024
Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Kako biti sočutna opora žalujočim?

Vsi smo se že ali pa se še bomo soočili z izgubo ljubljene osebe. Velikokrat pa smo ljudje v stiski, ko nekdo od bližnjih doživi izgubo in ne vemo kako se na to odzvati. Predsednico Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban je spregovorila o tem kako biti sočutna opora žalujočim. 

Jon Kanjir

duhovnostsvetovanježalovanjehospicsočutje