Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2025
Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

info pogovor zunanja politika Evropska unija Bližnji vzhod

Informativni prispevki

Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

VEČ ...|18. 7. 2025
Diplomat Tone Kajzer o ukrepih Slovenije proti Izraelu

Vlada Roberta Goloba je izraelska ministra za nacionalno varnost in za finance je razglasila za nezaželeni osebi pri nas. Šlo naj bi za prvi nacionalni ukrep proti judovski državi zaradi kršitve človekovih pravic, več jih je še v pripravi, smo lahko slišali. Za komentar smo poklicali dolgoletnega slovenskega diplomata in poznavalca mednarodnih odnosov Toneta Kajzerja.

Helena Križnik

info pogovor zunanja politika Evropska unija Bližnji vzhod

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 7. 2025
P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni
VEČ ...|18. 7. 2025
P. Tomaž Mavrič - pridiga ob ustanovnem dnevu province Hčera krščanske ljubezni

Radio Ognjišče

info duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 7. 2025
Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

info pomoč uganda sirote pogovor

Informativni prispevki

Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

VEČ ...|17. 7. 2025
Družina Praček bo počitnice preživela ob pomoči sirotam v Ugandi.

Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.

Alen Salihović

info pomoč uganda sirote pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

info politika evropski parlament pogovor romana tomc komunizem

Informativni prispevki

Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

VEČ ...|15. 7. 2025
Pogovor z evropsko poslanko Romano Tomc o resoluciji o žrtvah komunizma – moralna zmaga v Evropskem parlamentu

Evropski parlament je z veliko večino glasov sprejel pomembno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudnica resolucije je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke in Slovenske demokratske stranke, Romana Tomc, ki je v pogovoru za Radio Ognjišče podrobneje predstavila ozadje nastanka dokumenta in njegov pomen.

Radio Ognjišče

info politika evropski parlament pogovor romana tomc komunizem

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

info politika komentar obramba miran videtič

Informativni prispevki

Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

VEČ ...|14. 7. 2025
Videtič: Poraženka je Slovenija – ta vlada ni državotvorna, ampak škodljiva

V pogovoru za naš radio je politični komentator Miran Videtič ostro ocenil politično dogajanje, povezano z referendumskimi zapleti glede obrambe in slovenskega sodelovanja v mednarodnih organizacijah. Po njegovem mnenju je največja poraženka prav država Slovenija, ne zgolj zaradi notranjepolitičnih razprtij, temveč tudi zaradi vse bolj načete zunanjepolitične verodostojnosti.

Radio Ognjišče

info politika komentar obramba miran videtič

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 7. 2025
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

info

Informativni prispevki

Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

VEČ ...|9. 7. 2025
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec

Odlo·itev o obrambnih referendumih je na politiki, odprte pa ostajojo razli·ne mo·nosti, je za na· radio poudaril nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec. Pojasnil je, da bi vlada dokaj enostavno lahko izpeljala izstop iz NATA, vendar pa bi s tem dr·avi povzro·ila precej·njo ·kodo. Ta je nastala ·e zdaj, saj je NATO zavezni·tvo, ki temelji na zaupanju, to pa se s tak·nimi dejanji, kot so referendumi, izgublja.

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

info politika obramba sd svoboda nsi levica sds komentar merše

Informativni prispevki

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Radio Ognjišče

info politika obramba sd svoboda nsi levica sds komentar merše

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2025
Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

info družba izobraževanje kmetijstvo pogovor vrt

Informativni prispevki

Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

VEČ ...|3. 7. 2025
Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

Radio Ognjišče

info družba izobraževanje kmetijstvo pogovor vrt

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Naš gost

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Radio Ognjišče

spominživljenjeFranc Križnar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 7. 2025
Dvojezična poletna šola

V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.

Dvojezična poletna šola

V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|18. 7. 2025
Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Kolesarske Jakobove poti povezujejo Slovenijo

V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeJakobova potpopotno kolesarjenjenarava

Spominjamo se

VEČ ...|19. 7. 2025
Spominjamo se dne 19. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2025
Veseli del dne 19. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Veseli del dne 19. 7.

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|18. 7. 2025
Seph Schlueter - Counting My Blessings

Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...

V oddaji smo slišali:

  • Seph Schlueter - Counting My Blessings
  • Seph Schlueter - Running Back To You
  • Seph Schlueter - Steady Love
  • Seph Schlueter - Turn It To Praise
  • Seph Schlueter - This Side Of Heaven

Seph Schlueter - Counting My Blessings

Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...

V oddaji smo slišali:

  • Seph Schlueter - Counting My Blessings
  • Seph Schlueter - Running Back To You
  • Seph Schlueter - Steady Love
  • Seph Schlueter - Turn It To Praise
  • Seph Schlueter - This Side Of Heaven

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|18. 7. 2025
Robot z napako

Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.

Robot z napako

Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.

Maja Morela

Robot z napakomladiknjige