20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.