Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|2. 4. 2021
Križev pot z Marijo

Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo  je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!

Križev pot z Marijo

Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo  je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!

Radio Ognjišče

križev potmarijaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 4. 2021
O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

O dosejavanju travne ruše

Čas za dosejavanje travne ruše se končuje, pred nami pa je čas setve travno deteljnih mešanic na njivskih površinah. Nasvete za ta opravila sta v današnji oddaji delila Anton Zavodnik, svetovalec specialist na KGZ Ljubljana in mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravatravniki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 4. 2021
Nagrada Vstajenje msgr. Qualizzi, msgr. Vončina odšel v večnost

Duhovnik msgr. Marino Qualizza je prejemnik letošnje zamejske literarne nagrade Vstajenje, na Tržaškem so se poslovil od priljubljenega duhovnika msgr. Franca Vončine, iz Avstralije prihaja vesela vest o našem rojaku, ki je postal prorektor in predsednik Katoliške univerze, Svetovni slovenski kongres pa je pripravil nagradni natečaj za mlade rojake.


 

Nagrada Vstajenje msgr. Qualizzi, msgr. Vončina odšel v večnost

Duhovnik msgr. Marino Qualizza je prejemnik letošnje zamejske literarne nagrade Vstajenje, na Tržaškem so se poslovil od priljubljenega duhovnika msgr. Franca Vončine, iz Avstralije prihaja vesela vest o našem rojaku, ki je postal prorektor in predsednik Katoliške univerze, Svetovni slovenski kongres pa je pripravil nagradni natečaj za mlade rojake.


 

Matjaž Merljak

rojakidružba

Naš pogled

VEČ ...|13. 4. 2021
Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Izidor Šček: Arogantni krvosesi in birokrati

Ljudje smo očitno zelo prilagodljivi in smo dandanes za resnico pripravljeni priznati še tako očitne nesmisle, ki so drugim, ali celo sprogramiranim računalniškim algoritmom, kupljeno merilo resnice.

Radio Ognjišče

komentaroddajnikislovenijaslovenščinaradio

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2021
Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Kriza družine v času epidemije

O stiskah družin, posebej v času epidemije, smo govorili v tokratni Svetovalnici. O tem, kako slišimo drug drugega, kdo ustvarja vzdušje in v čem sta lahko mati / žena ali oče / mož razvrednotena? Z nami je bil salezijanec in družinski terapevt Peter Pučnik.

Blaž Lesnik

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Spominjamo se

VEČ ...|20. 4. 2021
Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|20. 4. 2021
Častitljivi del dne 20. 4.

Molitev je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

Častitljivi del dne 20. 4.

Molitev je vodil provincialni minister minoritov pater dr. Igor Salmič.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|20. 4. 2021
Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Sv. Teotim

Prebiram skop zapis o tebi v Življenjepisu svetnikov in si belim glavo …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|19. 4. 2021
Med hribi odmeva naj pesem

V oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se tokrat podali na zahodni del naše domovine. Gostili smo pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Pevke praznujejo 10 let organiziranega delovanja in izdajo druge zgoščenke.


 

Med hribi odmeva naj pesem

V oddaji o slovenski ljudski glasbi smo se tokrat podali na zahodni del naše domovine. Gostili smo pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Pevke praznujejo 10 let organiziranega delovanja in izdajo druge zgoščenke.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura