Naš pogled

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Naš pogled

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Naš pogled

VEČ ...|29. 11. 2022
Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Le dobro bo raslo

Pred dnevi sem ob izidu pesmi Only Good Will Grow naletel na zanimivo misel njenega avtorja, kanadskega glasbenika Matt-a Maher-a. Govoril je o posebnih krajih, kjer se zdi, da se ta svet in duhovni svet približata, skoraj dotakneta. Krajih, kjer razum in srce zaslutita, da sta v stiku z nečim večnim, transcendentnim. Kjer se tukaj in zdaj stikata z večnostjo. Na Irskem takim krajem pravijo ‘Thin places’, kar bi lahko prevedli kot tanki kraji, torej kraji, kjer je zavesa med tem in onim svetom tanjša. Verjamem, da je vsak od nas kdaj občutil vsaj kanček te bližine. Mogoče v veličastni ostrini visokogorja ali v tišini meglic zgodnjega jutra, mogoče ob skupni molitvi tesno povezane družine ali ob zadnjem slovesu od dragega prijatelja ali svojca … Ko je torej ta sveti kraj pogojen oziroma zaživi zaradi tam zbranih, ki so med seboj uglašeni in s podobno željo odprti za dotik Svetega …

Tako je svoj komentar začel Andrej Jerman, celotno besedilo pa je objavljeno na spletni strani Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentarspominpietetadružbaadventsveto

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 12. 2022
Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Misijonske skrinjice

Sredi Adventnega koledarja Misijonskega središča Slovenije najdete »kartonko« iz katere lahko z zgibanjem sestavite majhen hranilnik. Vabi nas k zbiranju darov za misijone. V današnji zgodbi boste spoznali kje in kako se je rodila ideja o tovrstni pomoči misijonom.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadvent 2022

Komentar tedna

VEČ ...|2. 12. 2022
Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kje si, zlata sredina …

Bregovoma ni lahko, ker ju izpodjeda deroča reka in načenja človeška roka. Toda morda je še težje brvi, ki ju poskuša povezati, saj jo režejo na eni in drugi strani, medtem ko se upogiba pod težo bremena, dokler ne kloni in izgine v brzicah. Bog ne daj, da bi brv želela prerasti v most, kajti takrat bo ta deležen napadov z obeh bojišč, morda ga bodo tudi porušili. 

Tako je tudi v politiki …

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentardružbapolitikaodnosi

Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 12. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. december 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|3. 12. 2022
Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Fanči Perdih

Gostili smo ustanoviteljico in vodjo prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji Amarant. Rada se odzove našim vabilom v Svetovalnico in odgovarja na vaša vprašanja ter svetuje o področjih, ki jih dobro pozna in obvladuje. Z vsem srcem se trudi za ohranjanje slovenskih avtohtonih sort, saj pravi, da niso le naša dediščina, pač pa tudi naša zakladnica, ki jo moramo ohraniti za naslednje rodove.

Slavi Košir

spominživljenjekmetijstvosvetovanje

Za življenje

VEČ ...|3. 12. 2022
Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Advent in upanje proti upanju

Vstopili smo v razmišljanje o upanju in pričakovanju. O tem, ali si še upamo upati ste spregovorili tudi poslušalci s svojimi zgodbami. Gost v živo je na bil na prvo decembrsko soboto frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosidružbaosamljenostbolezenstarost

Spominjamo se

VEČ ...|3. 12. 2022
Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče