Komentar tedna

VEČ ...|31. 12. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

komentarSlovenijakoronavirusjaslicedelitve

Komentar tedna

Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

VEČ ...|31. 12. 2021
Dr. Andreja Eržen Firšt: V ponižnosti Bog išče človeka

V prvem nadstropju slovenskega paviljona na EXPU so pripravili zelo zanimiv film o gospodarskih dosežkih Slovenije ter uspešnih posameznikih, ki so zaznamovali ne samo našo, ampak tudi svetovno zgodovino. Na predstavitvi se prepletajo osebe različnih znanj, od inovatorjev, športnikov, glasbenikov, arhitektov in duhovnikov. In ko sediš v sredini tistega prostora, si ponosen, da lahko rečeš, Slovenec sem. A doma je situacija povsem drugačna, namesto, da bi bili ponosni na vse tehnološke dosežke, na uspešne športnike, se delimo na cepljene in necepljene, leve in desne, in še mnogo tega bi našli.

Andreja Eržen Firšt

komentarSlovenijakoronavirusjaslicedelitve

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Dogodki

VEČ ...|23. 11. 2022
Klic dobrote 2022

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Klic dobrote 2022

Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Radio Ognjišče

dobrotaglasbakoncertklic dobrote

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeJernej VidmarRenato Podbersič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|27. 11. 2022
Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Zaplet z vladno pomočjo živinorejcem in o visokodebelnih pašnih sadovnjakih

Vlada je v četrtek sprejela dva odloka za pomoč kmetijskemu sektorju, ki ga je prizadela izjemna suša. Na Kmetijskem ministrstvu pravijo, da s prvim odgovarja na pomanjkanje krme pri živinorejcih, z drugim pa na škodo pri čebelarjih. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pa so v petek zanikali, da sta bila odloka z njimi usklajena in zahtevajo razveljavitev.
V drugem delu je Tamara Urbančič predstavila projekt z naslovom Visokodebelni pašni sadovnjaki kot nova kmetijska praksa, ki je med drugim prinesel zelo uporaben priročnik za vse kmetije, ki želijo obnoviti svoje visokodebelne sadovnjake.

Robert Božič

kmetijstvopomočvisokodebelni sadovnjakitamara urbančič

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2022
Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Mateja Subotičanec

svetovanjedružina

Pogovor o

VEČ ...|23. 11. 2022
Referendumi 2022

Pred nami je še ena nedelja, ki jo bo zaznamovalo glasovanje na voliščih. Izrekli se bomo o noveli zakona o RTV Slovenija ter o spremembah zakonov o dolgotrajni oskrbi in o vladi. Predlagala jih je koalicija premierja Roberta Goloba, v SDS ocenjujejo, da so škodljive, zato so zbrali podpise za referendume. Na Radiu Ognjišče smo pred odločanjem vseh volivcev soočili argumente obeh strani. Z nami v studiu sta bila poslanka največje opozicijske stranke Alenka Jeraj in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Vabljeni k poslušanju!

Referendumi 2022

Pred nami je še ena nedelja, ki jo bo zaznamovalo glasovanje na voliščih. Izrekli se bomo o noveli zakona o RTV Slovenija ter o spremembah zakonov o dolgotrajni oskrbi in o vladi. Predlagala jih je koalicija premierja Roberta Goloba, v SDS ocenjujejo, da so škodljive, zato so zbrali podpise za referendume. Na Radiu Ognjišče smo pred odločanjem vseh volivcev soočili argumente obeh strani. Z nami v studiu sta bila poslanka največje opozicijske stranke Alenka Jeraj in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjereferendumi 2022

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 11. 2022
Aleksander Bassin - Obris mojega časa (avtobiografija)

Aleksander Bassin - Obris mojega časa (avtobiografija)

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostAleksander BassinObris mojega časa

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 11. 2022
Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Spet na voljo EU sredstva za izvedbo skupinskih namakalnih sistemov

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Robert Božič

naravakmetijstvonamakanjerazpisi EU

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2022
Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Vloga starih staršev v družini

V tokratni oddaji je bil naš gost Miha Ruparčič, s katerim smo spregovorili o vlogi starih staršev pri vzgoji vnukov.

Mateja Subotičanec

svetovanjedružina

Duhovna misel

VEČ ...|29. 11. 2022
Predvsem ne izgubi poguma

Imej pogum! S pogumom premagaš vse.

Predvsem ne izgubi poguma

Imej pogum! S pogumom premagaš vse.

Mateja Subotičanec

duhovnost