Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|26. 10. 2021
Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Molitev in minevanje.

Mesec oktober je molitvi še posebej posvečen. Izbrali smo nekaj najbolj osebnih pričevanj o molitvi, ki so jih zbrali na spletni strani Aleteia.si.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Za življenje

VEČ ...|23. 10. 2021
Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Nasilje in pasivna agresija

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

Mateja Feltrin Novljan

družbaduhovnostodnosinasilje

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2021
Kako izbrati ustrezno pnevmatiko in kolesarsko čelado

Pred nami so zimski meseci in zahtevne vozne razmere, ki zahtevajo zimske pnevmatike na vozilih od 15. novembra naprej. Kako izbrati prave, kje so pasti in kako se obnesejo kombinirane celoletne? Naš gost, odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je spregovoril o testu, ki ga izvajajo vsako leto, dotaknili pa smo se tudi kolesarskih čelad.

Kako izbrati ustrezno pnevmatiko in kolesarsko čelado

Pred nami so zimski meseci in zahtevne vozne razmere, ki zahtevajo zimske pnevmatike na vozilih od 15. novembra naprej. Kako izbrati prave, kje so pasti in kako se obnesejo kombinirane celoletne? Naš gost, odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je spregovoril o testu, ki ga izvajajo vsako leto, dotaknili pa smo se tudi kolesarskih čelad.

Blaž Lesnik

svetovanjeprometavtokolovarnost

Globine

VEČ ...|12. 10. 2021
O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

O ekstremizmih v družbi in Cerkvi

V oktobrskih Globinah smo se spustili v ozadje ekstremov, ki se v današnjem času kažejo tako v družbi kot v Cerkvi. Kdo je bolj dojemljiv zanje, ali jih lahko najdemo tudi v Svetem pismu in kako jih prepoznati - tudi tiste, ki se skrivajo v ideologiji tradicionalne latinske maše? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Video oddaje: https://youtu.be/tx6NqXvIROU/

 

Blaž Lesnik

duhovnostodnosidružbasveto pismoCerkevzgodovinaekstremekstremizemtradicionalizemmoderznizemtradicionalna latinska maša

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 10. 2021
Čudežno drevo

Avstrijska pravljica pripoveduje o neumnem Hanslu, ki bi bil danes gotovo olimpijski prvak v prostem plezanju. Zakaj? Prisluhnite pravljici, pa boste slišali.

Čudežno drevo

Avstrijska pravljica pripoveduje o neumnem Hanslu, ki bi bil danes gotovo olimpijski prvak v prostem plezanju. Zakaj? Prisluhnite pravljici, pa boste slišali.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 10. 2021
Hiša kulture Celje - Miha Firšt

Član programske ekipe Hiše kulture Celje predstavlja novo sezono, ki so jo poimenovali “Koncentracija”.

Hiša kulture Celje - Miha Firšt

Član programske ekipe Hiše kulture Celje predstavlja novo sezono, ki so jo poimenovali “Koncentracija”.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|28. 10. 2021
Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 10. 2021
EcoSija - sveča Zvezda

V celoti trajnostno reciklirana sveča blagovne znamke EcoSija je inovacija slovenskega podjetja in trenutno posebnost na svetu. Sveča Zvezda, narejena iz recikliranih materialov na tekoči vosek, v celoti dogori. Predstavil jo je Klemen Peljhan. 

EcoSija - sveča Zvezda

V celoti trajnostno reciklirana sveča blagovne znamke EcoSija je inovacija slovenskega podjetja in trenutno posebnost na svetu. Sveča Zvezda, narejena iz recikliranih materialov na tekoči vosek, v celoti dogori. Predstavil jo je Klemen Peljhan. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružba

Svetovalnica

VEČ ...|28. 10. 2021
Kako izbrati ustrezno pnevmatiko in kolesarsko čelado

Pred nami so zimski meseci in zahtevne vozne razmere, ki zahtevajo zimske pnevmatike na vozilih od 15. novembra naprej. Kako izbrati prave, kje so pasti in kako se obnesejo kombinirane celoletne? Naš gost, odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je spregovoril o testu, ki ga izvajajo vsako leto, dotaknili pa smo se tudi kolesarskih čelad.

Kako izbrati ustrezno pnevmatiko in kolesarsko čelado

Pred nami so zimski meseci in zahtevne vozne razmere, ki zahtevajo zimske pnevmatike na vozilih od 15. novembra naprej. Kako izbrati prave, kje so pasti in kako se obnesejo kombinirane celoletne? Naš gost, odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je spregovoril o testu, ki ga izvajajo vsako leto, dotaknili pa smo se tudi kolesarskih čelad.

Blaž Lesnik

svetovanjeprometavtokolovarnost