Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

VEČ ...|6. 3. 2025
Koliko mladi obvladajo veščine popravljanja in predelave?

V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.

Blaž Lesnik

izobraževanjeDIYznanjeveščinepredelavapodjetništvo

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 1. 2025
Hipokratova nagrajenka Zvonka Zupanič Slavec: Zdravnik in bolnik morata biti dobra zaveznika

Ena od treh Hipokratovih priznanj, ki jih podeljuje Zdravniška zbornica je tudi prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila  izjemno delo na področju raziskovanja zgodovine medicine ter neprecenljiv prispevek k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine tako doma kot v tujini. V tokratni rubriki Življenje išče pot je predstavila pomen zavezništva med bolnikom in zdravnikom. 

Hipokratova nagrajenka Zvonka Zupanič Slavec: Zdravnik in bolnik morata biti dobra zaveznika

Ena od treh Hipokratovih priznanj, ki jih podeljuje Zdravniška zbornica je tudi prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila  izjemno delo na področju raziskovanja zgodovine medicine ter neprecenljiv prispevek k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine tako doma kot v tujini. V tokratni rubriki Življenje išče pot je predstavila pomen zavezništva med bolnikom in zdravnikom. 

Hipokratovo priznanjeZvonka Zupanič Slaveczdravniška etika

Življenje išče pot

Hipokratova nagrajenka Zvonka Zupanič Slavec: Zdravnik in bolnik morata biti dobra zaveznika

Ena od treh Hipokratovih priznanj, ki jih podeljuje Zdravniška zbornica je tudi prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila  izjemno delo na področju raziskovanja zgodovine medicine ter neprecenljiv prispevek k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine tako doma kot v tujini. V tokratni rubriki Življenje išče pot je predstavila pomen zavezništva med bolnikom in zdravnikom. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Hipokratova nagrajenka Zvonka Zupanič Slavec: Zdravnik in bolnik morata biti dobra zaveznika

Ena od treh Hipokratovih priznanj, ki jih podeljuje Zdravniška zbornica je tudi prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila  izjemno delo na področju raziskovanja zgodovine medicine ter neprecenljiv prispevek k ohranjanju in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine tako doma kot v tujini. V tokratni rubriki Življenje išče pot je predstavila pomen zavezništva med bolnikom in zdravnikom. 

s. Meta Potočnik

Hipokratovo priznanjeZvonka Zupanič Slaveczdravniška etika

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 12. 2024
Telesna dela usmiljenja

Na božični dan smo se pogovarjali z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar in sicer o pomenu telesnih del usmiljenja, ki so nepogrešljivi del duhovnosti jubileja 2025., saj vemo, da so v krščanstvu trije močni stebri vere: molitev oz. bogoslužje, oznanjevanje in dobra dela.

 

Telesna dela usmiljenja

Na božični dan smo se pogovarjali z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar in sicer o pomenu telesnih del usmiljenja, ki so nepogrešljivi del duhovnosti jubileja 2025., saj vemo, da so v krščanstvu trije močni stebri vere: molitev oz. bogoslužje, oznanjevanje in dobra dela.

 

telesna dela usmiljenjamolitevoznanjevanje

Življenje išče pot

Telesna dela usmiljenja

Na božični dan smo se pogovarjali z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar in sicer o pomenu telesnih del usmiljenja, ki so nepogrešljivi del duhovnosti jubileja 2025., saj vemo, da so v krščanstvu trije močni stebri vere: molitev oz. bogoslužje, oznanjevanje in dobra dela.

 

VEČ ...|25. 12. 2024
Telesna dela usmiljenja

Na božični dan smo se pogovarjali z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar in sicer o pomenu telesnih del usmiljenja, ki so nepogrešljivi del duhovnosti jubileja 2025., saj vemo, da so v krščanstvu trije močni stebri vere: molitev oz. bogoslužje, oznanjevanje in dobra dela.

 

s. Meta Potočnik

telesna dela usmiljenjamolitevoznanjevanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 12. 2024
Tri aktualne novice s polja kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka. 

Tri aktualne novice s polja kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka. 

kulturaliteraturaMarij ČukDruštvo pisateljev SlovenijeTrubarjevo priznanje Tanja Mastnak15 bienale ilustracijenagrada Hinka Smrekarja

Kulturni utrinki

Tri aktualne novice s polja kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka. 

VEČ ...|13. 12. 2024
Tri aktualne novice s polja kulture

V Narodni in univerzitetni knjižnici so podelili Trubarjevi priznanji za leto 2024. V Galeriji Cankarjevega doma je vrata odprl 15. Slovenski bienale ilustracije, podelili so tudi nagrado, plaketi in priznanja Hinka Smrekarja. Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika, v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarij ČukDruštvo pisateljev SlovenijeTrubarjevo priznanje Tanja Mastnak15 bienale ilustracijenagrada Hinka Smrekarja

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 11. 2024
Miha Zupanc Kovač koncert Tromostovje

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.

Miha Zupanc Kovač koncert Tromostovje

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.

kulturaglasbaMiha Zupanc KovačAPZsv. CecilijeŽPZ p. Hugolina SattnerjaMladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja

Kulturni utrinki

Miha Zupanc Kovač koncert Tromostovje

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.

VEČ ...|20. 11. 2024
Miha Zupanc Kovač koncert Tromostovje

Pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani bodo pripravili slovesno sv. mašo ob godu svete Cecilije. Ob tem bodo v petek, 22. novembra ob 19h, s koncertom obeležili tudi 25-letnico tamkajšnjih orgel in 90-letnici smrti skladatelja p. Hugolina Sattnerja. Dogodek nam je predstavil umetniški vodja in dirigent Miha Zupanc Kovač.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMiha Zupanc KovačAPZsv. CecilijeŽPZ p. Hugolina SattnerjaMladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 4. 2024
Kapucin Metod Benedik Truberjev nagrajenec

Gost Kulturnih utrinkov je bil kapucin Metod Benedik prejemnik Trubarjeve nagrade.

Kapucin Metod Benedik Truberjev nagrajenec

Gost Kulturnih utrinkov je bil kapucin Metod Benedik prejemnik Trubarjeve nagrade.

kulturaliteraturaMetod BenedikTrubarjevo priznanje

Kulturni utrinki

Kapucin Metod Benedik Truberjev nagrajenec

Gost Kulturnih utrinkov je bil kapucin Metod Benedik prejemnik Trubarjeve nagrade.

VEČ ...|2. 4. 2024
Kapucin Metod Benedik Truberjev nagrajenec

Gost Kulturnih utrinkov je bil kapucin Metod Benedik prejemnik Trubarjeve nagrade.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMetod BenedikTrubarjevo priznanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2024
Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

svetovanjevelika nočoznanjevanje evangelija

Svetovalnica

Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

VEČ ...|1. 4. 2024
Praznično jutro - velikonočni ponedeljek

V prazničnem jutru sta bila z nami zborovodkinja Polona Stegu in docent pri katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Tadej Stegu. Zanimalo nas je, kako biti danes velikonočni kristjani, kako in kaj oznanjati sodobnemu človeku ter kakšna je razlika med ideologijo in vero. 

Marjana Debevec

svetovanjevelika nočoznanjevanje evangelija

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Kulturni utrinki

Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja
VEČ ...|31. 1. 2024
Tomaž Nabergoj o razstavi Gutenwerd - p. dr. Metod Benedik dobitnik Trubarjevega priznanja

Jože Bartolj

kulturaliteraturaarheologijaTrubarjevo priznanjeMetod BenedikTomaž NabergojNarodni muzejGutenwerd

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 5. 2025
Mladi in duhovnost poleti

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo? 

Mladi in duhovnost poleti

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo? 

Tanja Dominko

svetovanjeduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 5. 2025
Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvoDSKDobrote Slovenskih kmetij

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Radijski roman

VEČ ...|15. 5. 2025
Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2025
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura