V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica Hospica, ki je za svoje delo z umirajočimi nedavno prejela tudi Hipokratovo priznanje. V pogovoru nam je zaupala, kako se sooča s smrtjo svoje prijateljice, s katero sta zadnja leta tudi skupaj živeli in ki ji je bila v veliko oporo pri njenem delu. Navdihujoče je slišati, kako pogumno in brez stahu se zazira v življenje.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, upokojena zdravnica, ustanoviteljica Hospica, ki je za svoje delo z umirajočimi nedavno prejela tudi Hipokratovo priznanje. V pogovoru nam je zaupala, kako se sooča s smrtjo svoje prijateljice, s katero sta zadnja leta tudi skupaj živeli in ki ji je bila v veliko oporo pri njenem delu. Navdihujoče je slišati, kako pogumno in brez stahu se zazira v življenje.
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
V zadnja letošnja Doživetja narave smo vstopili sproščeno, s pogledom na prehojeno pot in vsebine, ki so nas navdihovale v iztekajočem se letu. Lepo ste se odzvali tudi na naš nagradni planinski kviz, ki je nekaterim prinesel lepe nagrade, ostalim tako ali drugače sodelujočim pa (upamo) krajšal čas. Stopimo letu 2023 naproti skupaj - z odločnim, spoštljivim in varnim korakom :)
Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.
Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
V avgustovski oddaji Modrost v očeh je bila predstavljena Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, ki se pripravlja na jesenski vpis v študijske skupine. Nekaj osnovnih informacij nam je predstavila Aljana Šantej, vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje, z nami so bili tudi trije mentorji: Mojca Močnik, dr. Boštjan Plut in Neli Filipić, ki so predstavili vsebine študijskih krožkov.
V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.
V študijskem letu 2020/21 se je v okviru Univerze v Ljubljani začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza po zgledih podobnih gibanj po svetu in sloneč na slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Tako je odprla vrata Modra fakulteta, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Modrost v očeh s sogovornicama dr. Nives Ličen in Božo Bolčina.
Saša Rihtaršič je trenutno zaposlena kot vodja razvoja in raziskav v Danfossu Trati. Pogovarjali smo se o njeni izbiri in viziji dela v tehniški in digitalizacijski smeri, o navdušenju za inženirstvo, o njenem strokovnem razvoju znotraj kolektiva ter tudi o njenih zanimanjih zasebno. vsakodnevno je v stiku s sodelavci različnih kulturnih okolij in držav. Profil človeka je vse bolj pomemben, pravi, znati videti ideje, jih sprejeti in biti prilagodljiv ter učeč. Vsestransko zanimiva sogovornica, ki motivira dekleta za vstop v raznolik svet inženirskih poklicev.
Saša Rihtaršič je trenutno zaposlena kot vodja razvoja in raziskav v Danfossu Trati. Pogovarjali smo se o njeni izbiri in viziji dela v tehniški in digitalizacijski smeri, o navdušenju za inženirstvo, o njenem strokovnem razvoju znotraj kolektiva ter tudi o njenih zanimanjih zasebno. vsakodnevno je v stiku s sodelavci različnih kulturnih okolij in držav. Profil človeka je vse bolj pomemben, pravi, znati videti ideje, jih sprejeti in biti prilagodljiv ter učeč. Vsestransko zanimiva sogovornica, ki motivira dekleta za vstop v raznolik svet inženirskih poklicev.
V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev.
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev.
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.