Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Blaž Lesnik

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Blaž Lesnik

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

alpinizemgorsko reševanjeHimalajagorenaravaVelika planina

Doživetja narave

Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

VEČ ...|13. 3. 2026
Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Blaž Lesnik

alpinizemgorsko reševanjeHimalajagorenaravaVelika planina

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Doživetja narave

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

VEČ ...|6. 3. 2026
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Doživetja narave

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

VEČ ...|27. 2. 2026
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Doživetja narave

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

VEČ ...|20. 2. 2026
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Doživetja narave

VEČ ... |
Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

naravadoživljajski turizemdružinski turizemotrocipravljiceškrateljcpravljična transverzala

Doživetja narave

Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

VEČ ...|13. 2. 2026
Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Blaž Lesnik

naravadoživljajski turizemdružinski turizemotrocipravljiceškrateljcpravljična transverzala

Doživetja narave

VEČ ... |
Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

vesoljezanimivosti nočnega nebaastrofizikaslovenska znanostčrna luknjaveliki pok

Doživetja narave

Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

VEČ ...|6. 2. 2026
Skrivnostne rdeče pikice in supermasivna črna luknja

Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.

Blaž Lesnik

vesoljezanimivosti nočnega nebaastrofizikaslovenska znanostčrna luknjaveliki pok

Doživetja narave

VEČ ... |
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

gorniški filmgoreplaninstvoPlaninski vestnikzgodovinanarava

Doživetja narave

Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

VEČ ...|30. 1. 2026
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Blaž Lesnik

gorniški filmgoreplaninstvoPlaninski vestnikzgodovinanarava

Doživetja narave

VEČ ... |
Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

vrednotenaravadediščinasimboldržavaTriglavvarovanje naravedivjina

Doživetja narave

Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

VEČ ...|23. 1. 2026
Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

vrednotenaravadediščinasimboldržavaTriglavvarovanje naravedivjina

Doživetja narave

Doživetja narave

Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbakultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Iz Himalaje v Kamnik in nazaj - alpinist Bojan Pollak

Naš gost je bil letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo v alpinizmu Bojan Pollak, ki je goram in ljudem v gorskem svetu posvetil večino svojega življenja. Zaupal nam je, zakaj je v stenah bolje biti zajec kot lev, kako je s preudarnostjo in srečo preživel številne vzpone in odprave v tuja gorstva, nesebično pomagal pri šoli za šerpe v Manangu in tudi, kako pri 83-tih letih šteje korake in opazuje sončne vzhode na Veliki planini.

Blaž Lesnik

alpinizemgorsko reševanjeHimalajagorenaravaVelika planina

Za življenje

VEČ ... |
Alenka Rebula: Ko telo spre/govori

Z Alenko Rebula smo se ob prebujanju narave pogovarjali tudi o prebujanju našega telesa?. Telesna govorica ni samo neverbalna komunikacija, ampak globok pokazatelj naše notranje resnice. Alenka je že v več radijskih oddajah opozorila na pomen celostnega pogleda na človeka – na telo, čustva, dušo in odnose. Tudi naša telesna govorica odslikava naš notranji mir ali nemir.  

Alenka Rebula: Ko telo spre/govori

Z Alenko Rebula smo se ob prebujanju narave pogovarjali tudi o prebujanju našega telesa?. Telesna govorica ni samo neverbalna komunikacija, ampak globok pokazatelj naše notranje resnice. Alenka je že v več radijskih oddajah opozorila na pomen celostnega pogleda na človeka – na telo, čustva, dušo in odnose. Tudi naša telesna govorica odslikava naš notranji mir ali nemir.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Od Tinj do Trsta

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na  ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Od Tinj do Trsta

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na  ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Naš pogled

VEČ ... |
Tone Gorjup: Prvojunijska diktatura

Trenutna oblast je temeljito počistila z vsem, kar se je znašlo na njeni poti. A čiščenje zna pokopati tudi njo. Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva v telefonskih prisluhih, ki te dni prihajajo v javnost. Kot kaže, si je premier tudi za področje čiščenja, kot kažejo posnetki, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal. A ti ljudje, s katerimi se je obdal, ga lahko tudi pokopljejo. 

Tone Gorjup: Prvojunijska diktatura

Trenutna oblast je temeljito počistila z vsem, kar se je znašlo na njeni poti. A čiščenje zna pokopati tudi njo. Kam vse sega oziroma je segala dolga roka Goloba ter njegovih operativcev in operativk, se razkriva v telefonskih prisluhih, ki te dni prihajajo v javnost. Kot kaže, si je premier tudi za področje čiščenja, kot kažejo posnetki, našel prvo damo, gospo Vuković. Ne smemo pozabiti niti tega, da ima Golob svojo »vardo«, če smo slikoviti. Omislil si je svoje varnostnike, ki po eni strani delujejo neodvisno od slovenske policije, po drugi pa imajo dostop do najbolj tajnih podatkov v državi. Policija ga celo obvešča o tem, kaj kdo piše na spletu. Sam je to povedal. A ti ljudje, s katerimi se je obdal, ga lahko tudi pokopljejo. 

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Alen Salihović

politika

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa