Is podcast Rečiška planinska pot vabi Is podcast
Rečiška planinska pot vabi
Ste že slišali, kje vodi 35 km dolga krožna pot, ki je bila izbrana za naj pot 2019? Nedavno so jo laški markacisti z nagrado uredili, označili in popravili. O njej in delu markacistov je spregovoril njihov načelnik in podpredsednik PD Laško Jurij Videc. Slišali pa ste lahko tudi vzdušje iz Koče pod Golico, kjer smo septembra srečali osrkbnico Katarino Zrnič.

Blaž Lesnik

narava planinska pot markacisti Zasavje planinska koča

15. 11. 2019
Rečiška planinska pot vabi
Ste že slišali, kje vodi 35 km dolga krožna pot, ki je bila izbrana za naj pot 2019? Nedavno so jo laški markacisti z nagrado uredili, označili in popravili. O njej in delu markacistov je spregovoril njihov načelnik in podpredsednik PD Laško Jurij Videc. Slišali pa ste lahko tudi vzdušje iz Koče pod Golico, kjer smo septembra srečali osrkbnico Katarino Zrnič.

Blaž Lesnik

VEČ ...|15. 11. 2019
Rečiška planinska pot vabi
Ste že slišali, kje vodi 35 km dolga krožna pot, ki je bila izbrana za naj pot 2019? Nedavno so jo laški markacisti z nagrado uredili, označili in popravili. O njej in delu markacistov je spregovoril njihov načelnik in podpredsednik PD Laško Jurij Videc. Slišali pa ste lahko tudi vzdušje iz Koče pod Golico, kjer smo septembra srečali osrkbnico Katarino Zrnič.

Blaž Lesnik

naravaplaninska potmarkacistiZasavjeplaninska koča

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

narava geografija zemljevid prvi zemljevid slovenskih dežel Kočevje bunker Škrilj zgodovina

Doživetja narave

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

narava geografija zemljevid prvi zemljevid slovenskih dežel Kočevje bunker Škrilj zgodovina

Doživetja narave

VEČ ...|16. 2. 2024
Odmev na 18. festival gorniškega filma

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

Odmev na 18. festival gorniškega filma

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

svetovanje narava

Doživetja narave

Odmev na 18. festival gorniškega filma

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

VEČ ...|16. 2. 2024
Odmev na 18. festival gorniškega filma

V tokratni oddaji smo predstavili odmev na 18. festival gorniškega filma s tremi gosti. Z nami sta bili Nika in Andreja, ki sta se se odpravili na najvišji vrh Afrike - Kilimandžaro - s kolesom. Dotaknili smo se tudi podviga pred 44 leti, ko sta legendarna poljska alpinista kot prva Zemljana stopila na streho sveta v zimskem obdobju. Eden od njiju Krištof Wielicki je povedal, kaj sta pustila na vrhu Everesta.

Blaž Lesnik

svetovanje narava

Doživetja narave

VEČ ...|9. 2. 2024
Režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

Režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

svetovanje narava

Doživetja narave

Režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

VEČ ...|9. 2. 2024
Režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar

V Doživetjih narave je bil naš osrednji gost režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja, ki ga je pripeljala do snemanja za BBC. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Predstavil je svojo drugo deželo Islandijo in nas popeljal pred filmsko platno. Pridružil se nam je tudi direktor festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek, Silvo Karo.

Blaž Lesnik

svetovanje narava

Doživetja narave

VEČ ...|2. 2. 2024
Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

vesolje astronomija nočno nebo astrofotografija gravitacija prostor-čas

Doživetja narave

Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

VEČ ...|2. 2. 2024
Astrofotograf dr. Miran Brezočnik

Naš vodnik po nočnem nebu je bil tokrat profesor na fakulteti za strojništvo v Mariboru dr. Miran Brezočnik. Kot amaterski astronom je začel z vizualnim opazovanjem, kmalu je izdelal svoj teleskop, v zadnjem času pa ustvarja mojstrske fotografije različnih objektov v vesolju. Pogovarjali smo se tudi o ukrivljenosti prostor–časa, gravitaciji, razvoju vesolja, umetni inteligenci.

Boris Kham Blaž Lesnik

vesolje astronomija nočno nebo astrofotografija gravitacija prostor-čas

Doživetja narave

VEČ ...|26. 1. 2024
Tekmovalno turno smučanje in utrinki iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek. 

Tekmovalno turno smučanje in utrinki iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek. 

svetovanje narava

Doživetja narave

Tekmovalno turno smučanje in utrinki iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek. 

VEČ ...|26. 1. 2024
Tekmovalno turno smučanje in utrinki iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore

Doživetja narave so nas odpeljala na tekmovalne turne smuči, slišali ste utrinke iz 34. državnega tekmovanja Mladina in gore, ki se je odvilo Šenčurju, spomnili pa smo se tudi odličnega alpinista povojne generacije Rada Kočevarja, ki se je v 96. letu poslovil minuli četrtek. 

Blaž Lesnik

svetovanje narava

Doživetja narave

VEČ ...|19. 1. 2024
50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

svetovanje narava

Doživetja narave

50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

VEČ ...|19. 1. 2024
50 let gozdnih učnih in tematskih poti v Sloveniji

V leto tematskih poti smi vstopili s spominom na prve tri gozdne učne poti pri nas - okroglih 50 let mineva od njihovega nastanka. Predstavili smo tudi Risovo učno pot, ki je prejela laskavi naslov Naj poti 2023. Naša gosta sta bila gozdarja Jože Prah in Tina Kotnik. Odpravili pa smo se tudi v Notranjski park, kjer z naložbami v infrastrukturo in tematske poti usmerjajo vedno številčnejši obisk. Sogovorniki so bili direktor Matevž Podjed, predstavnik agrarne skupnosti Andrej Janežič in vodja enote za turizem Urška Ogrinc.

Blaž Lesnik

svetovanje narava

Doživetja narave

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

gorništvo planinstvo zimska narava turno smučanje gore narava oprema razmere

Doživetja narave

S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

VEČ ...|12. 1. 2024
S turnimi smučmi čez planke

Turno smučanje že nekaj let doživlja nesluten razmah. O tej pristni obliki zimskega obiskovanja gorskega sveta, ki s seboj prinaša tudi negativne plati, smo se v Doživetjih narave pogovarjali z gozdarjem Tomažem Hrovatom. Prav v tem letu obeležuje svojstven jubilej - v gore se pozimi na turnih smučeh podaja že 40. leto. Kot pravi v svojem vodniku Čez planke s turnimi smučmi, je klasična smučarija z žičniškimi napravami zaradi pomanjkanja snega in velikih stroškov v zatonu.

Blaž Lesnik

gorništvo planinstvo zimska narava turno smučanje gore narava oprema razmere

Doživetja narave

VEČ ...|5. 1. 2024
Mali princ in turški astronom

V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj... 

Mali princ in turški astronom

V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj... 

astronomija vesolje nočno nebo predstavitev knjige Orion ozvezdja pulzar

Doživetja narave

Mali princ in turški astronom

V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj... 

VEČ ...|5. 1. 2024
Mali princ in turški astronom

V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj... 

Blaž Lesnik

astronomija vesolje nočno nebo predstavitev knjige Orion ozvezdja pulzar

Doživetja narave

Za vse, ki čutite, živite z naravo in v njej preživite lepši del svojega prostega časa. Gorništvo, planinstvo, alpinizem, pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo, itd. Med vsem tem najde svoj prostor tudi amaterska astronomija in tematska oddaja o vremenu. Povabljeni v družbo zanimivih gostov: avanturistov, strokovnjakov, rekreativcev, piscev planinskih spominov.

Blaž Lesnik

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Pogovor o

VEČ ...|21. 2. 2024
O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

O spominu na žrtve komunističnih zločinov

V oddaji Pogovor o smo se tokrat posvetili rak rani slovenske zgodovine, spominu na žrtve komunističnih zločinov, ki mnoge nimajo niti groba niti uradnega dneva spomina več, odkar je lani vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da 17. maj ni več temu namenjen. V studiu sta bila zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Jože Možina, dotaknili pa smo se tudi peticije, ki jo je prejšnji teden obravnaval Evropski parlament.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturafilmDavid SipošMagdalena Gornikfilm Okronana

Spominjamo se

VEČ ...|26. 2. 2024
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 2. 2024
Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

s. Meta Potočnik

svetovni molitveni danPalestinakristjanke

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic