Is podcast
Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.
In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.
Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.
In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.
Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.
In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.
Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.
Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.
A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Slovenska podjetja ali t. i. realni sektor so v lanskem letu pridelali 6,1 milijard evrov neto čistega dobička, kar je, ob neupoštevanju inflacije, 7 % več kot leto prej. Ob tem je imel isti sektor za 64 milijard evrov prihodkov. Slovensko gospodarstvo je tako ustvarilo veliko in že deveto leto zapored realno več kot leto prej, s tem pa ponovno omogočilo relativno stabilno družbeno sliko države z 2 milijonoma prebivalcev in enim izmed najbolj socialno izravnanih družbenih sistemov na svetu.
Sliši se skoraj idilično, a hudič je vedno v podrobnostih. Inflacija, energetska draginja, nizka dodana vrednost in zimzelena melodija o visoki obdavčenosti in splošnem nestimulativnem podjetniškem okolju na videz idilično sliko postavljajo v nekoliko drugačen kontekst.
A kako je mogoče, da ima nekdo s tako finančno kapaciteto domnevno tako malo vpliva na gospodarsko, davčno in zaposlovalno politiko države?
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Poslanec SDS-a Anže Logar korakec za korakcem stopica proti politični samostojnosti. Njegova Platforma je izvedla že drugi pogovor, tokrat o duševnem zdravju, vzporedno pa je odstopil kot predsednik Sveta SDS. Pred tem je v parlamentu potegnil nekaj odmevnih potez v nasprotju s svojo stranko: vzdržal se je pri spremembah družinskega zakonika, s katerimi je leva večina omogočila posvojitve otrok v istospolne skupnosti, ni prispeval podpisa pod predlog SDS-a za referendum o Zakonu o dohodnini, podprl je postopek ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov in še nekaj takšnih glasovanj je bilo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Komentar Domovina.je
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Komentar Domovina.je
Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Če ste kavč podpornik Hamasa ter sorodnih skrajnih terorističnih organizacij, vas utegnejo dejstva in stališča v tem komentarju razžalostiti in razjeziti, zato odsvetujem nadaljnje branje. To etapo konflikta na Bližnjem Vzhodu ste namreč izgubili.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Okrog novosti, ki jih prinaša novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, se že ves teden vrtijo polemike. V gospodarstvu opozarjajo, da so spremembe neživljenjske, minister Matjaž Han se je javno zavzel, da bi izvajanje novele zamrznili, dokler ne bi zakonodaje ustrezno popravili. A minister za delo Luka Mesec je poudaril, da to ni mogoče, bodo pa sprejemali pripombe, komentarje, predloge. Poslanska skupina SDS je vložila predlog novele zakona, ki črta vse člene oziroma novosti, ki jih predlaga vlada. Sprejete novosti želijo ustaviti tudi poslanci NSi.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.
Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.
Komentar Domovina.je
Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.
Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.
Komentar Domovina.je
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Komentar Domovina.je
Rok Čakš je ponudil poglobljeno analizo turbulentnih dogodkov v slovenski politični sferi. Osvetlil je prizadevanja premierja Goloba pri rekonstrukciji njegove vlade, ki se je znašla v vrtincu odpadajočih ministrov in iskanju nove, stabilne poti naprej. Avtor je podrobno razpravljal o tem, kako Golobova prizadevanja za ohranitev integritete vlade odmevajo med koalicijskimi partnerji in kaj bi to lahko pomenilo za prihodnost vladajoče strukture.
Čakš ni zanemaril niti desnosredinskega političnega pola, kjer je izpostavil napore mlajše generacije politikov, ki se trudijo preseči vpliv dolgoletnega voditelja Janeza Janše. Osredotočil se je na Anžeta Logarja, ki si s svojimi potezami utira samostojno pot, in na stranko NSi, ki preko strateških preobrazb išče svoj prostor pod političnim soncem.
Ta epizoda je z vključevanjem ostrih političnih analiz in komentarjev razkrila dinamiko sprememb, ki se odvijajo na slovenski politični sceni. Čakš je poslušalcem predstavil, kako te spremembe vplivajo na politično ravnotežje in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Epizoda je postala nujno poslušanje za vse, ki jih zanimajo vzroki in posledice političnih pretresov, ki bodo nedvomno vplivali na prihajajoče volitve in oblikovanje politične prihodnosti Slovenije.
Komentar Domovina.je
Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Minuli teden so si politični akterji v Sloveniji, zakulisni in tisti iz prvih vrst, v obraz zmetali toliko umazanije, da so že mediji, kaj šele običajni ljudje, težko sledili vsem aferam, sploh pa razumeli in osmislili, kaj se dejansko dogaja.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Duhovna misel
Bedak pravi v svojem srcu: “Ni Boga” (Psalm 14, 1).
Sol in luč
Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.
Doživetja narave
Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.
Svetovalnica
Sladice za sladkorne bolnike, pašteta iz piščančjih prsi, rafaelo pecivo, tatarski biftek, goveji zrezki, orehov nadev za potico ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Mnogim je odveč – saj imamo pomivalca! – drugim spet ne, a dejstvo je …
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž je ta konec tedna zaključil z obiski pri naših rojakih. Po včerajšnji nedeljski sveti maši se je ustavil v kapeli Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju. Dan pred tem, v soboto, 9. decembra, pa je bilo Miklavževanje v Moersu v nemški deželi Severno Porenje – Vestfalija pri pevskem zboru Slovenski cvet. V cerkvi Svetega Jožefa se je začelo z bogoslužjem v slovenskem jeziku. Mašo je daroval slovenski župnik iz Belgije Gregor Šemrl. Za glasbeno in pevsko spremljavo je poskrbela organistka Danica Ban-Schroers. Po maši so se odpravili v Don Bosco Haus, kjer je sledilo srečanje z Miklavžem, ki je otrokom podaril darila. Prejeli so jih tudi nekateri glasbeniki in vodja pevskega zbora Slovenski cvet Iztok Kešpret, saj je zbor zapel tudi nekaj slovenskih pesmi. Sledil je glasbeni program z glasbeniki ansambla »Slovenski fantje« Silva Kopšeta in druženje ob kavi, pecivu in drugih dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Druženje Slovencev in njihovih nemških prijateljev je trajalo do pozne večerne ure, je sporočil Dušan Čegovnik.
Spoznanje več, predsodek manj
Prof. Petrič je tokrat spregovoril o pomenu človekovih pravic, novi sodnici Haaškega sodišča iz Slovenije, odločitvi sodišča EU o ukrepih v času covida, ki je drugačno od prakse v Sloveniji. Posebno pozornost je namenil spremembi ustave pri imenovanju sodnikov. Ustavil se je pri vprašanju depolitizacije (tudi v primeru RTV zakona), pri skrbi oblasti za medije, pri civilni družbi in njeni zlizanosti z oblastjo … V zadnjem delu oddaje tudi o razmerah v Gazi, Palestini oziroma Sveti deželi.