Is podcast
V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.
Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.
duhovnost KorinÄani apostol Pavel Božja moÄ vera Kristus ÄloveÅ¡ka slabost skromnost milost trpljenje
V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.
Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.
V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.
Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.
duhovnostKorinÄaniapostol PavelBožja moÄveraKristusÄloveÅ¡ka slabostskromnostmilosttrpljenje
Tokrat se osredotočamo na evangelij po Marku, pri čemer ga analiziramo v okviru Jezusovega življenja in službe. Poudarjamo pomembnost avtoritete in pripadnosti, ki se kaže v kontekstu izganjanja hudih duhov, ter kako Jezusovi učenci doživljajo negotovost ob uspehih nekoga zunaj njihove skupine.
Tokrat se osredotočamo na evangelij po Marku, pri čemer ga analiziramo v okviru Jezusovega življenja in službe. Poudarjamo pomembnost avtoritete in pripadnosti, ki se kaže v kontekstu izganjanja hudih duhov, ter kako Jezusovi učenci doživljajo negotovost ob uspehih nekoga zunaj njihove skupine.
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
»Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« (Mr 9,35)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
Nagovor je pripravil Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Tokrat obravnava sporočila 24. nedelje med letom, vlogo mladih, aktivno poslušanje Božje besede ter identiteto in poslanstvo Jezusa. Razpravlja o nasledstvu in odgovornosti, poziva k življenju Evangelija ter bodoči angažiranosti.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
In na vso moč so strmeli, govoreč: »Vse je prav storil: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.« (Mr7,37).
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Osredotoča se na Jezusove besede iz Janezovega Evangelija, razmerje med božjimi zapovedmi in človeškim izročilom. Poudarja pomen obredne čistosti in nevarnosti absolutizacije tradicij ter spodbuja k ljubezni in spoštovanju v vzgoji in odnosih.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Mnogi so na Jezusove trditve, da morajo jesti njegovo meso in piti njegovo kri, odreagirali z nejevero in zapustili Jezusa. Kljub temu ni popustil in je tvegal celo izgubo svojih apostolov.
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
Kako Jezus skozi svoje besede in dejanja vabi ljudi, da bi vedno globlje razumeli Božjo prisotnost in življenjsko moč?
»Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.« (Jn 6,56)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.
Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. oktober 2024 ob 05-ih
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.
Še vedno je odprto vprašanje nove koncesije za izvajanje Javne službe kmetijskega svetovanja. Slišite lahko, kako na ta zaplet gledajo predstavniki list, ki se potegujejo za vodenje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Mag. Jože Mohar pa je pripravil nekaj nasvetov pred setvijo ozimin.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče