Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|7. 9. 2019
dr. Damjana Pondelek
Ugled je vsota vrednot, ki jih podjetju pripisujejo na osnovi delovanja in vedenja podjetja ter njegovega vodstva skozi čas. Dober ugled je torej rezultat dobrega, poštenega delovanja in odnosov.Kaj pa, ko se kaj skrha? Takrat nastopi dr. Damjana Ponedelek.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|31. 8. 2019
Samo Hubad (arhivski pogovor iz leta 2011)
V arhivski oddaji ste lahko slišali pogovor z izjemnim dirigentom Samom Hubadom. Starosta slovenskih dirigentov se je vseskozi zavedal svoje rodbinske pogojenosti, tradicije in brezkompromisnosti, kot jo je gojil njegov oče Matej Hubad. Več desetletij je bil vodilni slovenski dirigent. Posebej pomembno je zaznamoval delovanje ljubljanske Opere in posebej Slovenske filharmonije, katere šef dirigent je bil domala dve desetletji. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po svetu, pa vendar ostal prijazen in skromen gospod, čudovit sogovornik. Na tretjo obletnico smrti maestra Sama Hubada smo predvajali posnetek pogovora iz leta 2001.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|24. 8. 2019
V spomin Ivanu Omanu
Poslovili smo se od Ivana Omana, staroste slovenske politike in enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, razgledanost, pravičnost, pogum in humanizem so zaznamovali njegovo življenje in pustili globoko sled med nami. To oddajo smo pripravili v njegov spomin.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver
Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.
Stanislav Zver Jožef Klekl st. Prekmurje Bogojina Jože Plečnik kultura
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Novi stiški opat
Za 58. stiškega opata je bil 13. maja 2019 izbran pater Maksimilijan File. V sobotni oddaji Naš gost ste ga lahko bolje spoznali: doma je iz Kranjske Gore, zdaj pa že dve desetletji deluje na Dolenjskem. Novi opat nam je med drugim spregovoril o cistercijanski karizmi, izzivih meništva v sodobnem svetu in še o čem.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|10. 8. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič.V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|3. 8. 2019
Dr. Tone Vidrih: Najhujša je nevoščljivost!
Paša je pisana na kožo ljudi, ki so vsestranski, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ki razmišljajo holistično. Ni vse samo v prireji, pomembna je tudi živost in rodovitnost zemlje, pomembno je počutje živali. Izkušnje s Cerkniškega polja, Planinskega polja in če hočete Barja, kažejo, da kjerkoli smo uvedli nadzorovano pašo, tam je bilo več ptic, travnih gnezdilk. Vse je v glavi ljudi! To je le nekaj zanimivih misli, ki jih je v sobotni oddaji Naš gost povedal prof. dr. Tone Vidrih in dodal, da je zelo veliko truda vedno znova potrebno vložiti v spreminjanje miselnosti ljudi in za to je ponavadi potrebno več rodov. Paša ni enostavna. Ljudje pa smo radi komot. Najraje počnemo tisto, kar so počeli naši predniki, kar počne okolica, kar govori stroka, kar nas nagovarjajo ponudniki različnih dobrin, brez katerih nam naj bi ne bilo živeti. A ljudje se ne zavedamo, da je prav slednje vedno v njihovo korist...
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|27. 7. 2019
Pesmi je ime svetloba
To je naslov pesniške zbirke gostje Danice Ozvaldič. V oddaji nam je povedala o svoji zanimivi življenjski poti.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|20. 7. 2019
Vilim Demšar - profesor in goslar
Ob radijskem jubileju lahko prisluhnete arhivskemu posnetku pogovora s slovensko legendo goslarstva, Vilimom Demšarjem, iz leta 2016, slabega pol leta pred njegovo smrtjo. Profesor in violinist, ki je izdelal več kot 1000 violin, viol, violončelov, kontrabasov in baročnih inštrumentov, nam je razkril, kako razmišlja o svojem delu, življenju ter o glasbi in tonu.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|13. 7. 2019
Beseda je Bog v človeku. Tako čutim.
Pridi nas rešit, Luč vere, Pesem neba, Ta ljubezen ostaja, ali zadnja Imej me rad, so naslovi petih pesniških zbirk od osmih, kot jih je že izšlo izpod peresa in iz tenkočutnega srca pesnice Stanke Mihelič. Vse doslej napisane pesmi imajo, pravi go. Stanka, skupnega povezovalca, vero v Boga. Žena, mati petih otrok in učiteljica, dokler je ni bolezen primorala k opustitvi poklica, je spregovorila o navdihu, potrebi po razkritju svojih notranjih globin v poeziji.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|6. 7. 2019
Strastna bralka...in športnica
Majda Murko je upokojenka, telkačica, strastna bralka in logoterapevtka.Spoznajte njeno bogato življenjsko pot.
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|29. 6. 2019
Novomašniki 2019
V Cerkvi v Sloveniji je letos šest fantov oz. mož starih od štiriindvajset do štirideset let posvečenih v duhovnike. To so: Sebastijan Tišler in Primož Lorbek iz mariborske nadškofije ter Gregor Bregar, Vito Urbanija, Rok Pogačnik in Tadej Ložar iz ljubljanske nadškofije. Od kod prihajajo? Kakšne so bile njihove družine? Kako so začutili Gospodov klic? Kdo jih je pri tem spremljal? Česa se najbolj veselijo in katero področja dela z ljudmi jim je najbližje? Kje in kdaj bodo imeli novo mašo in kaj so izbrali za novomašno geslo?
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|22. 6. 2019
Mojster rokodelec, ki je oživil več pomembnih izdelkov naše dediščine
Mojster rokodelec Jernej Kosmač je dobil več priznanj za izdelke, ki jih je oživil iz naše dediščine. Pastirska ročna ura in luč na gavge sta le dva izmed njih. Zadnje čase se posveča družabnim igram, ki so jih izumljali naši predniki. V omenjenih izdelkih se riše naša zgodovina, izraža naša istovetnost.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
literatura branje baskovščina španščina Barbara Pregelj Malinc
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka
Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.
literatura branje baskovščina španščina Barbara Pregelj Malinc
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|8. 6. 2019
V spomin na Mojco Senčar (ponovitev)
V oddaji smo v spomin na Mojco Senčar, ki se je pred dnevi v 80. letu starosti poslovila od nas, ponovili pogovor, ki smo ga posneli z njo letos januarja. Do upokojitve je kot zdravnica-anesteziologinja delala na ljubljanskem onkološkem inštitutu, po upokojitvi je prevzela predsedovanje Združenju Europa Donna Slovenija. Bila je močna pričevalka in zagovornica bolnikov, saj je za rakom trikrat zbolela tudi sama. Prizadevali si je za destigmatizacijo bolezni, v zadnjem času pa predvsem za pomen paliativne oskrbe in urejanje področja evtanazije. Kljub težkim preizkušnjam, je bila vedno na strani življenja in upanja.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|25. 5. 2019
Prevajalec in pravnik in uslužbenec Papeža
Pravnik, profesor in prevajalec. Dr. Janez Kranjc. Po njegovi zaslugi imamo v slovenščini knjigo Vasilija Grossmana: Vse teče.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik avsenikova glasba pogovor kultura glasba Naš gost
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)
Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.
Slavko Avsenik avsenikova glasba pogovor kultura glasba Naš gost
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|11. 5. 2019
Evropa, kam? Pawel Czervinski, poljski veleposlanik v Sloveniji
VEČ ...|27. 4. 2019
Arhitektka in slikarka
Arhitektka in slikarka
VEČ ...|27. 4. 2019
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
VEČ ...|6. 4. 2019
Jurij Souček 90 letnik
5. aprila je praznoval 90. rojstni dan dramski igralec Jurij Souček. Ob tej priložnosti smo z njim posneli pogovor in ga povprašali o njegovem življenju. Kaj ga veseli, katere so njegove male radosti, s katerimi igralci in režiserji je rad sodeloval, katerih vlog se še posebej spominja? Kot vedno, nam je odgovarjal na svoj, humoren način z veliko zgodbami in anekdotami. Razkril nam je marsikatero skrito podrobnost iz življenja igralca in teh se je v devetih desetletjih življenja nabralo veliko.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|30. 3. 2019
Spominska oddaja dr. Zinka Zorko
Ob smrti akademikinje dr. Zinke Zorko, smo ponovili pogovor, ki smo ga z njo posneli pred trinajstimi leti ob njenem 70. jubileju v prostorih Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je takrat še vedno poučevala.
VEČ ...|23. 3. 2019
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
VEČ ...|23. 3. 2019
P. Martin Kmetec
Ob njegovem nedavnem kratkem obisku v Sloveniji smo ga povabili pred mikrofon. Že dolgo let deluje v Turčiji, kjer si s sobrati prideva ohraniti kapljico živega krščanskega občestva v oceanu islama. O njegovem učenju arabskega in turškega jezika, doktoratu iz islama in njegovi prihodnosti v oddaji Naš gost.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
pogovor glasba Slovenski oktet Kvartet DO zborovstvo zborovodstvo
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
VEČ ...|16. 3. 2019
Tomaž Tozon: Iskreno petje je bližnjica k sreči.
Tomaž Tozon o svojem življenju, petju, dirigiranju, zborih, poteh, glasbi, družini, veseljih in spominih.
pogovor glasba Slovenski oktet Kvartet DO zborovstvo zborovodstvo
VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
VEČ ...|2. 3. 2019
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
VEČ ...|2. 3. 2019
Sestra Emanuela Žerdin
Z nami je bila sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, po poklicu medicinska sestra in teologinja, ki že vrsto let spremlja umirajoče. Govorila je o svoji mladosti, izbiri poklica in življenju redovnice.
VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
VEČ ...|23. 2. 2019
Erika Jazbar
V studiu smo gostili klasično filologinjo, novinarko, publicistko in kulturnico, Eriko Jazbar. Že vrsto let vodi Srečanja pod lipami, v katerih se srečuje s kulturniki in politiki slovenskega prostora, posnetke s teh srečanj pa občasno slišimo tudi v programu Radia Ognjišče. Naša gostja je govorila o življenju slovenke v Italiji, o svojem delu v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in o slovenstvu.
VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
VEČ ...|16. 2. 2019
Eden najboljših slovenskih nevrologov dr. Zvezdan Pirtošek
Gostili smo predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. V pogovoru med drugim tudi o tem, zakaj ga fascinira Michalengelova freska Stvarjenje v Siktinski kapeli.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|9. 2. 2019
Mimi Malenšek, spominska oddaja iz našega arhiva
V letu srebrnega jubileja oddajanja Radia Ognjišče v osrednjih sobotnih oddajah »Naš gost« enkrat mesečno objavimo tudi pogovore iz našega arhiva. Prav na kulturni praznik je bila rojena ena najbolj plodnih slovenskih pisateljic in prevajalk Mimi Malenšek, s katero smo posneli pogovor pred več kot desetletjem. Poslovila se je v starosti 93. let pred sedmimi leti. Posvečala se je predvsem zgodovinskim temam, njenih je približno 30 knjižnih naslovov, med temi je tudi več biografskih romanov o znanih osebnostih. Pisati je začela pri 14 letih. Obsežen pa je tudi njen prevajalski opus. Prejela je Župančičevo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za ustvarjalni prispevek k slovenski književnosti in kulturi.
VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
VEČ ...|2. 2. 2019
Dr. France Cukjati
Poznamo ga kot prvega predsednika državenga zbora, politika, zdravnika in pisatelja.Dr. France Cukjati je avtor knjige: Slovenske podobe zla. Pisal jo je več let. Da mu premisleka ne manjka, lahko slišite v oddaji Naš gost.
VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
VEČ ...|26. 1. 2019
s. Jožica Merlak HMP
V sobotnem popoldnevu, pred nedeljo Svetega pisma, je bila naša gostja ravnateljica vrtca Lavra, navdušena vzgojiteljica, predvsem pa aktivna na področju uvajanja majhnih otrok v zgodbe Svetega pisma.
VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
VEČ ...|19. 1. 2019
Jože Hudeček - Naš gost iz radijskega arhiva ob 25 letnici Radia Ognjišče
V luči praznovanja 25 letnice Radia Ognjišče smo se odločili, da bomo iz radijskega arhiva enkrat mesečno ponovili eno od oddaj Naš gost. Odločili smo se, da boste lahko prisluhnili gostom, ki jih ni več med nami, so pa v slovenskem prostoru pustili pečat. Za prvega gosta smo izbrali televizijskega komentatorja, urednika in pisatelja Jožeta Hudečka, ki je umrl leta 2011. Oddajo z njim smo posneli v juniju 1996, ko je izdal knjigo Ulice Mojega predmestja. Z njim se je pogovarjal Jože Bartolj.
VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
VEČ ...|12. 1. 2019
Jože Javornik je že sedemdeset let v službi smučarskih skokov
V oddaji Naš gost smo gostili Jožeta Javornika, ki je skoraj vse svoje življenje zapisan smučarskim skokom. Pred kratkim je praznoval sedemdeset let dela v Smučarskem klubu Triglav Kranj. O njem so zapisali: V knjigi pionirjev smučarskega športa v Sloveniji je za vedno zapisan zaradi značajskih vrlin, načina življenja in nesebičnosti. Kot trener je v šestdesetih letih vzgojil prvo generacijo odličnih skaklcev in kombinatorcev, opravljal funkcijo sodnika in delegata, bil sodnik na olimpijadah in svetovnih prvenstvih.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
pogovor izobraževanje vrednote vzgoja družba zdravje bolezen
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
pogovor izobraževanje vrednote vzgoja družba zdravje bolezen
VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
VEČ ...|29. 12. 2018
Milan Debeljak, pesnik, kmet, mož in oče
Zanimiv in iskren sogovornik, ki bi ga bilo škoda zamuditi in ne prebrati katerega njegovih lepih sonetov. Če ne poznate Milana, gotovo poznate njegovega posvojenca, saj je letos poleg mnogih priznanj dobil tudi laskavi naslov Športnik leta med invalidi.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|22. 12. 2018
Dediščina ne sme biti le kopija zgodovinskega spomina
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog, univerzitetni profesor in publicist, tudi velik poznavalec kulinaričnega izročila našega naroda. Ob sklepu Evropskega leta kulturne dediščine smo v pogovoru z njim osvetlili vidne premike v odnosu do narodnega in evropskega izročila, odkrili pa tudi zanimivo sorodstveno vez z znamenitim pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem, ki ga je v mladosti precej zaznamoval.
VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
VEČ ...|15. 12. 2018
Jože Senegačnik: računalničar, pilot in mojster peke kruha
Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|8. 12. 2018
Sestri Helena in Katarina Urh: Močan zgled sodelovanja in iskrene povezanosti
Na praznik Brezmadežne smo v Radovljici obiskali sestri Katarino in Heleno Urh. Čeprav ali prav zato, ker ju je bolezen že v mladosti za vedno posadila na invalidski voziček, sta polni življenjskega naboja, navdiha in veselja. Ustvarjalni vsaka na svojem področju, šah, vezenje, ilustracije, pisanje, uganke in še mnogo drugega so njune dejavnosti, opravljata jih z vso mero strokovnosti in volje, ki ju premoreta.
VEČ ...|1. 12. 2018
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
VEČ ...|1. 12. 2018
Jožef Močnik, 50 let zborovodstva
Prav na dan slavnostnega koncerta ob 50-letnici zborovodstva predstavljamo organista in zborovodjo, ki je s polstoletnim neumornim delom neizbrisno zaznamoval podobo glasbene kulture cerkljanske občine. Med drugim je skoraj dve desetletji vodil cerkljanski cerkveni pevski zbor Andreja Vavkna, več kot tri desetletja pa vodi Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje. Prisluhnite zborovodji Jožefu Močniku.
VEČ ...|24. 11. 2018
Msgr. Oskar Simčič
Msgr. Oskar Simčič je bil 15 let župnik v Števerjanu, vrsto let vikar za slovenske vernike goriške nadškofije, več let predsednik Goriške Mohorjeve družbe, versko je oskrboval Slovence v Milanu. Kljub 92-im letom je še vedno bistrih misli in duha.
Msgr. Oskar Simčič
Msgr. Oskar Simčič je bil 15 let župnik v Števerjanu, vrsto let vikar za slovenske vernike goriške nadškofije, več let predsednik Goriške Mohorjeve družbe, versko je oskrboval Slovence v Milanu. Kljub 92-im letom je še vedno bistrih misli in duha.
Msgr. Oskar Simčič
Msgr. Oskar Simčič je bil 15 let župnik v Števerjanu, vrsto let vikar za slovenske vernike goriške nadškofije, več let predsednik Goriške Mohorjeve družbe, versko je oskrboval Slovence v Milanu. Kljub 92-im letom je še vedno bistrih misli in duha.
VEČ ...|24. 11. 2018
Msgr. Oskar Simčič
Msgr. Oskar Simčič je bil 15 let župnik v Števerjanu, vrsto let vikar za slovenske vernike goriške nadškofije, več let predsednik Goriške Mohorjeve družbe, versko je oskrboval Slovence v Milanu. Kljub 92-im letom je še vedno bistrih misli in duha.
VEČ ...|17. 11. 2018
Sestra Slavka Cekuta
V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.
Sestra Slavka Cekuta
V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.
Sestra Slavka Cekuta
V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.
VEČ ...|17. 11. 2018
Sestra Slavka Cekuta
V goste smo povabili sestro Slavko Cekuta, ki pripada redu šolskih sester de Notre Dame.Zdaj živi v skupnosti v Novem mestu, pred tem pa je kar deset let živela med zapuščenimi otroki v Albaniji. Opisala je izkušnjo te dokaj neznane a lepe dežele.
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
VEČ ...|10. 11. 2018
Naša gostja akademska kiparka in pedagoginja Dragica Čadež
Naša gostja je bila akademska kiparka, predagoginja prof. Dragica Čadež, ki gotovo sodi med najvidnejše slovenske umetnice sploh, kot kiparka pa si je s svojim obsežnim opusom v slovenski zgodovini in še posebno v slovenski likovni umetnosti pridobila najodličnejše mesto.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|3. 11. 2018
Gostja dr. Nataša Rogelja
Etnologinja, kulturna antropologinja in sociologinja kulture. Kot znanstvena sodelavka je zaposlena na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer se ukvarja s področjem migracij, povezanih z mobilnim življenjskim stilom in novimi oblikami nomadizma med Zahodnjaki v Mediteranu, z ženskimi delovnimi migracijami v Istri ter z delovnimi migracijami znotraj EU. Dr. Nataša Rogelja je napisala kar nekaj knjig, nazadnje Trinajsti mesec, ki prinaša preplet portretov morskih nomadov, antropološkega pogleda na potovanje ter osebne izkušnje sedemletnega življenja na jadrnici.
VEČ ...|27. 10. 2018
In memoriam - Alojz Rebula
V spomin nedavno preminulemu Alojzu Rebuli, smo prisluhnili pogovoru, ki ga je leta 2014 z njim posnel Tone Gorjup.
In memoriam - Alojz Rebula
V spomin nedavno preminulemu Alojzu Rebuli, smo prisluhnili pogovoru, ki ga je leta 2014 z njim posnel Tone Gorjup.
In memoriam - Alojz Rebula
V spomin nedavno preminulemu Alojzu Rebuli, smo prisluhnili pogovoru, ki ga je leta 2014 z njim posnel Tone Gorjup.
VEČ ...|27. 10. 2018
In memoriam - Alojz Rebula
V spomin nedavno preminulemu Alojzu Rebuli, smo prisluhnili pogovoru, ki ga je leta 2014 z njim posnel Tone Gorjup.
VEČ ...|20. 10. 2018
Misijonarka uršulinka s. Andreja Godnič
V oddaji Naš gost smo, dan pred Misijonsko nedeljo, odšli v Ande. Spoznali smo misijonarko uršulinko s. Andrejo Godnič. V svojem redovnem poklicu je, kot pravi sama, začutila, da je ustvarjena za neko drugo kulturo. Osem let je čakala na dovoljenje za odhod na misijonsko njivo, na kateri se danes čuti izpolnjeno in koristno. Živi, kar je zapisano v redovni konstituciji: Skuša se istovetiti z ljudstvom, ki ga je sprejela za svoje. V duhu ponižnega služenja, ki zna dajati, pa tudi sprejemati, se rade volje prilagaja navadam dežele in se trudi, da bi razumela njeno miselnost ter se vživela v njeno kulturo.
Misijonarka uršulinka s. Andreja Godnič
V oddaji Naš gost smo, dan pred Misijonsko nedeljo, odšli v Ande. Spoznali smo misijonarko uršulinko s. Andrejo Godnič. V svojem redovnem poklicu je, kot pravi sama, začutila, da je ustvarjena za neko drugo kulturo. Osem let je čakala na dovoljenje za odhod na misijonsko njivo, na kateri se danes čuti izpolnjeno in koristno. Živi, kar je zapisano v redovni konstituciji: Skuša se istovetiti z ljudstvom, ki ga je sprejela za svoje. V duhu ponižnega služenja, ki zna dajati, pa tudi sprejemati, se rade volje prilagaja navadam dežele in se trudi, da bi razumela njeno miselnost ter se vživela v njeno kulturo.
Misijonarka uršulinka s. Andreja Godnič
V oddaji Naš gost smo, dan pred Misijonsko nedeljo, odšli v Ande. Spoznali smo misijonarko uršulinko s. Andrejo Godnič. V svojem redovnem poklicu je, kot pravi sama, začutila, da je ustvarjena za neko drugo kulturo. Osem let je čakala na dovoljenje za odhod na misijonsko njivo, na kateri se danes čuti izpolnjeno in koristno. Živi, kar je zapisano v redovni konstituciji: Skuša se istovetiti z ljudstvom, ki ga je sprejela za svoje. V duhu ponižnega služenja, ki zna dajati, pa tudi sprejemati, se rade volje prilagaja navadam dežele in se trudi, da bi razumela njeno miselnost ter se vživela v njeno kulturo.
VEČ ...|20. 10. 2018
Misijonarka uršulinka s. Andreja Godnič
V oddaji Naš gost smo, dan pred Misijonsko nedeljo, odšli v Ande. Spoznali smo misijonarko uršulinko s. Andrejo Godnič. V svojem redovnem poklicu je, kot pravi sama, začutila, da je ustvarjena za neko drugo kulturo. Osem let je čakala na dovoljenje za odhod na misijonsko njivo, na kateri se danes čuti izpolnjeno in koristno. Živi, kar je zapisano v redovni konstituciji: Skuša se istovetiti z ljudstvom, ki ga je sprejela za svoje. V duhu ponižnega služenja, ki zna dajati, pa tudi sprejemati, se rade volje prilagaja navadam dežele in se trudi, da bi razumela njeno miselnost ter se vživela v njeno kulturo.
VEČ ...|13. 10. 2018
Peter Kuhar: Posploševanje rodi predsodke
Peter Kuhar, slavist, publicist, uveljavljeni prevajalec, ki po upokojitvi, pred tem je bil vrsto let novinar in urednik kulturnih oddaj na nacionalni televiziji, desetletje že živi na Češkem, kjer skupaj z ženo Lenko Kuhar Danhelovo dejavno ustvarjata in neutrudno posredujeta med slovensko in češko kulturo ter literaturo. Maja letos sta prejela naziv ambasadorja slovenske književnosti in jezika ter prestižno mednarodno Pretnarjevo nagrado.
Peter Kuhar: Posploševanje rodi predsodke
Peter Kuhar, slavist, publicist, uveljavljeni prevajalec, ki po upokojitvi, pred tem je bil vrsto let novinar in urednik kulturnih oddaj na nacionalni televiziji, desetletje že živi na Češkem, kjer skupaj z ženo Lenko Kuhar Danhelovo dejavno ustvarjata in neutrudno posredujeta med slovensko in češko kulturo ter literaturo. Maja letos sta prejela naziv ambasadorja slovenske književnosti in jezika ter prestižno mednarodno Pretnarjevo nagrado.
Peter Kuhar: Posploševanje rodi predsodke
Peter Kuhar, slavist, publicist, uveljavljeni prevajalec, ki po upokojitvi, pred tem je bil vrsto let novinar in urednik kulturnih oddaj na nacionalni televiziji, desetletje že živi na Češkem, kjer skupaj z ženo Lenko Kuhar Danhelovo dejavno ustvarjata in neutrudno posredujeta med slovensko in češko kulturo ter literaturo. Maja letos sta prejela naziv ambasadorja slovenske književnosti in jezika ter prestižno mednarodno Pretnarjevo nagrado.
VEČ ...|13. 10. 2018
Peter Kuhar: Posploševanje rodi predsodke
Peter Kuhar, slavist, publicist, uveljavljeni prevajalec, ki po upokojitvi, pred tem je bil vrsto let novinar in urednik kulturnih oddaj na nacionalni televiziji, desetletje že živi na Češkem, kjer skupaj z ženo Lenko Kuhar Danhelovo dejavno ustvarjata in neutrudno posredujeta med slovensko in češko kulturo ter literaturo. Maja letos sta prejela naziv ambasadorja slovenske književnosti in jezika ter prestižno mednarodno Pretnarjevo nagrado.
VEČ ...|6. 10. 2018
Upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek
V oddajo smo Naš gost smo povabili zlatomašnika in upokojenega celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška. Z njim smo se pogovarjali o njegovi bogati življenjski poti in ga vprašali tudi, v čem nam je lahko zgled bl. Anton Martin Slomšek. katerega varuh groba je bil mnogo let.
Upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek
V oddajo smo Naš gost smo povabili zlatomašnika in upokojenega celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška. Z njim smo se pogovarjali o njegovi bogati življenjski poti in ga vprašali tudi, v čem nam je lahko zgled bl. Anton Martin Slomšek. katerega varuh groba je bil mnogo let.
Upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek
V oddajo smo Naš gost smo povabili zlatomašnika in upokojenega celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška. Z njim smo se pogovarjali o njegovi bogati življenjski poti in ga vprašali tudi, v čem nam je lahko zgled bl. Anton Martin Slomšek. katerega varuh groba je bil mnogo let.
VEČ ...|6. 10. 2018
Upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek
V oddajo smo Naš gost smo povabili zlatomašnika in upokojenega celjskega škofa msgr. Stanislava Lipovška. Z njim smo se pogovarjali o njegovi bogati življenjski poti in ga vprašali tudi, v čem nam je lahko zgled bl. Anton Martin Slomšek. katerega varuh groba je bil mnogo let.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Priporočamo
|
Aktualno
Naš pogled
VEČ ...|17. 9. 2019
Saj ne vedo kaj delajo
Avtor kritično razmišlja o praznovanju vrnitve Primorske k matični domovini pod rdečo zvezdo. Pod to isto zvezdo je še leta 1990 padel prebežnik, ki je skušal prečkati mejo med Jugoslavijo in italijo.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|18. 9. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2019 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija
V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.
Naš gost
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
Za življenje
VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje
V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.
Pogovor o
VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.
Kulturni utrinki
VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen
Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
Iz Betanije
VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote
Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.
Svetovalnica
VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate
Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.